AirBeletrina | Računski stroj Burroughs

Nahajate se: airBeletrina

Knjiga

Intervju, Portret

Računski stroj Burroughs

| Natisni |

Prispeval Bojan Andjelković

Četrtek, 08 Julij 2010 08:39

William S. Burroughs je svetovnemu in slovenskemu bralstvu znan predvsem kot džankijevski guru ter avtor romanov Džanki in Goli obed, ki sta v slovenskem prevodu izšla pred skoraj dvema desetletjema. Od takrat Burroughsa v slovenščino niso prevajali in izdajali, vse do pred kratkim, ko se je založba LUD Šerpa odločila za izdajo njegovih esejev, pisem in proze pod naslovom Ime je Burroughs, v izboru in prevodu Toneta Škerjanca, ki je prav tako prevedel in v samozaložbi izdal njegov prvi roman Džanki. Takšno potezo bomo seveda pozdravili, lahko obžalujemo samo, da gre pri pričujočem izboru za res majhno knjižico dolžine okoli sto dvajset strani – Burroughsovo delo, ki se še naprej posthumno izdaja, pa zaenkrat zaobjema štiri zbirke esejev, pet knjig intervjujev in korespondenc, šest zbirk kratkih zgodb ter osemnajst romanov in novel; da sploh ne omenjamo neštetih govornih performansov ter zvočnih, slikarskih in filmskih eksperimentov v sodelovanju z različnimi umetniki, glasbeniki, filmarji itn. Vsekakor gre za neobičajno umetniško in literarno delo, ki je neločljivo povezano s še bolj neobičajno osebnostjo in skrajno razburljivim življenjem njegovega avtorja. Začnimo torej od začetka; oziroma, bolj natančno, še preden se je vse začelo …
William Seward Burroughs II. je rojen leta 1914 v Saint Louisu v Missouriju. Po materini strani naj bi bil potomec legendarnega južnjaškega generala iz ameriške civilne vojne Roberta E. Leeja; njegov stric, Ivy Lee, pa je bil pionir oglaševanja in izumitelj »stikov z javnostjo« oz. modernega piarja, ki je med drugim delal tudi za Rockefellerja. Po drugi strani pa je bil njegov stari oče, William Seward Burroughs I., izumitelj »računskega stroja«, oddaljenega prednika današnjih računalnikov, ter ustanovitelj podjetja Burroughs Adding Machine Company, ki je kasneje preraslo v Burroughs Corporation, vodeče ameriško podjetje za pisarniško opremo.
Zgornjih podatkov ne navajamo le kot zanimive trivialnosti: čeprav se je nenehno selil iz države v državo in s kontinenta na kontinent, je Burroughs tekom celotnega življenja obdržal svoj dobro znani, izrazito južnjaški akcent in skorajda fanatično ljubezen do strelnega orožja; na sodobnega človeka pa je gledal kot na proizvod masovnih medijev, programirano obliko žive materije, ki je sposobna le za dve smeri razvoja: ali se pretvoriti v neorgansko materijo – stroj, ali se (v skladu s konceptom devolucije Henry Millerja) entropijsko vrniti v nižje oblike življenja, v kaos, v katerem, kot to slikovito pokaže v Golem obedu, anus lahko pogoltne možgane. In čeprav je večino svojega življenja eksperimentiral z najbolj različnimi drogami in umetniškimi postopki – skušajoč odkriti neka nova, še nezaslišana psihofizična in družbena področja, ki se nahajajo onkraj racionalnega načina mišljenja in jezika kot linearnega načina komunikacije ter onkraj telesa kot organizma – se v Burroughsovih »kaotičnih« tekstih, govorih in umetniških postopkih vseeno vedno da zaslutiti nekakšno bizarno, pervertirano matematično logiko, ki jo je »Burroughs džanki« podedoval od svojega deda, »Burroughsa izumitelja«, in ki je drugi bitniki niso imeli (kar je verjetno tudi navedlo ikono psihedeličnih drog Timothyja Learyja, da v nekem pogovoru izjavi, da je Burroughs v stvareh mišljenja vedno bil deset let pred vsemi njimi).
»Džank je kvantitativen in da se natančno izmeriti. Čim več ga vzemaš, manj ga maš; čim več ga maš, več ga vzemaš,« lahko preberemo na začetku Golega obeda. Sam Burroughs pa je svoj ambivalenten odnos do neznosne racionalne mašinerije kapitalističnega sveta, ki strukturira naša mišljenja in življenja do najmanjših potankosti, dovolj jasno poudaril, ko je knjigo svojih zbranih esejev, ki seveda v glavnem govorijo o drogah in alternativnih mehanizmih zavesti in nezavednega, imenoval po stroju, ki ga je izumil njegov dedek: The Adding Machine oz. Računski stroj.

William Lee, kakor je Burroughs včasih podpisoval svoja dela, v katerih se pogosto pojavlja prav pod tem psevdonimom, pa od svojega deda ni nasledil le daru za strogo logično mišljenje, ampak tudi ogromno denarja. Bil je namreč drugi sin premožnih staršev, ki ju finančno ni ogrozila niti velika gospodarska kriza, saj sta leta 1929, malo pred velikim zlomom borze, bila tako pametna ali srečna, da sta prodala svoje delnice v Burroughs Corporation za 200.000 dolarjev, kar je bilo v tistih časih res ogromno denarja. Kot otrok iz prominentne bogate družine je Burroughs seveda obiskoval najboljše šole: najprej John Burroughs School v Saint Louisu, kjer je v John Burroughs Review s petnajstimi leti objavil svoj prvi esej »Osebni magnetizem« (mimogrede, zelo rad je bral in zelo zgodaj tudi sam začel pisati zgodbe, kar tudi na široko razlaga v eseju »Ime je Burroughs«, ki ga lahko najdemo na koncu Škerjančevega izbora), potem pa rigorozno šolo za fante po skavtskem modelu, The Los Alamos Ranch School v Novi Mehiki, kar je bilo zanj zelo stresno, tako da se je po dveh letih vrnil v Saint Luis in končal Taylor School, srednjo šolo, katere končno poročilo o njem je zelo zanimivo in se glasi takole: »Njegovo zanimanje je namenjeno predvsem morbidnim in abnormalnim stvarem, kar vpliva na pomanjkanje občutka za sorazmerje pri njegovem delu in s tem povzroča, da so njegovi dosežki neenaki in malomarni. Njegove mentalne sposobnosti se zdijo dovoljšnje, da bi z njimi prišel do kolidža, obenem pa obstaja resen dvom o njegovih zmožnostih, da bi poskrbel za lastno perspektivnost.«
Takšna ocena se je kasneje izkazala za dokaj točno, saj se je Burroughs leta 1932 vpisal na Harvard in leta 1936 tudi diplomiral iz angleške književnosti. Po diplomi pa sta mu vedno radodarna starša predpisala 200 dolarjev redne mesečne dohodnine, kar je bila v tistih dneh zelo lepa suma denarja. Ta denar, s katerim je naslednjih 25 let lahko živel, kjer je hotel, ne da bi kaj delal, je bila Burroughsova karta za svobodo; in hkrati za nesvobodo: (ne)povratna vozovnica čez zabaviščni park in pekel odvisnosti od heroina in drugih opiatov, v katerem se je zelo hitro vozil in cvrl kakih 15 let in ga je tudi potem pogosto turistično ali manj turistično obiskoval.
Po diplomi je nekaj časa potoval po Evropi, potem pa se je vrnil na Harvard in vpisal podiplomski študij iz antropologije in etnologije, ki ga nikoli ni dokončal. Namesto tega se je še malo potepal po Evropi: na Hrvaškem se je vkljub nasprotovanju staršev poročil z neko žensko kar tako, da bi ji omogočil prihod v ZDA, kjer sta se kmalu tudi ločila; odrezal si je prst na roki, le da bi naredil vtis na nekega tipa, »od katerega se mu je zmešalo«; rekrutirali in kmalu tudi odpustili so ga iz ameriške vojske tekom druge svetovne vojne … Nato se je preselil v New York, ki ga je pogosto obiskoval še kot harvardski študent (posebej gejevske in lezbične klube in beznice ter homoseksualni underground v Harlemu in Greenwich Willageu), kjer se je, ob dokončnem spoznanju o lastni homoseksualnosti, spoprijateljil z ljudmi z družbenega dna, s katerimi je sodeloval v številnih kriminalnih dejanjih (od skrivanja ukradenega blaga do žeparjenja na podzemni železnici) in ki so ga dokončno »uvedli« v pekel skrajne odvisnosti od drog. Po drugi strani pa je spoznal skupino mladih študentov z univerze Columbia, med katerimi sta bila tudi pesnik Allen Ginsberg in kasnejši romanopisec Jack Kerouac, s katerima naj bi Burroughs danes tvoril nekakšno sveto trojico pisateljev tako imenovane beat generacije (izraz je drugače Kerouacov, sam Burroughs pa se je kasneje velikokrat ograjeval od kakršnekoli pripadnosti temu gibanju).
Lista selitev in razburljivih dogodkov tekom dolgega Burroughsovega življenja je praktično neskončna in jo radovedneži med vami lahko najdete v res izčrpni biografiji na Wikipediji, naš namen tukaj pa je, da se nekako približamo tistemu usodnemu dogodku, ki je po Burroughsovih lastnih pričevanjih iz njega naredil pisatelja. Burroughs namreč, čeprav obsesivno ter z manjšimi ali večjimi pavzami v bistvu nenehno piše že od otroštva, praktično ni objavil nič omembe vrednega vse do svojega štiridesetega leta. Preskočili bomo torej analizo medsebojnega vzpodbujanja in morebitnih literarnih vplivov med njim, Kerouacom in Ginsbergom ter veliko sočnih detajlov iz njihovega dolgoletnega prijateljevanja, med katere med drugim spadajo tudi kriminalna dejanja tihotapljenja drog, izogibanja zaporu, celo vpletenosti v nek umor itn. – in se bomo prestavili v Mehiko v leto 1951 do nekega drugega umora, ko je Burroughs na neki zabavi v Mexico Cityju v pijanosti v igri »William Tell« po naključju ustrelil v glavo svojo drugo ženo Joan Vollmer(!) – s katero sta pred tem živela v New Yorku skupaj s Kerouacom in Kerouacovo prvo ženo, in s katero sta celo imela sina, Williama Sewarda Burroughsa III., bolj znanega kot William S. Burroughs Jr. oz. Billy Burroughs, ki je potem prav tako postal pisatelj – »zadnji bitnik«, kot ga je krstil John Giorno – ter umrl mlad, ne da bi napolnil 34 let, od ciroze jeter, amen.
Čeprav je Burroughs, kot rečeno, že pred tem usodnim dogodkom pisal in je v veliki meri že bil končal svoja prva dva romana, mu je šele ta dogodek dokončno določil pisateljsko usodo, kot lahko preberemo v njegovem drugem romanu Queer: »Prišel sem do strašnega zaključka, da nikoli ne bi postal pisatelj, če ne bi bilo Joanine smrti, in do razumevanja, do kakšne mere je ta dogodek motiviral in oblikoval moje pisanje. Živel sem z nenehnim strahom pred posedovanjem, in z nenehno potrebo, da bi pobegnil od posedovanja, od kontrole. Tako da me je Joanina smrt privedla v stik z okupatorjem, z Zlim duhom, in me vrgla v vseživljenjsko borbo, v kateri nisem imel nikakršne izbire, razen da napišem svojo pot ven.«
In bila je to dolga pot, borba brez usmiljenja. Burroughsovo »grdo« leposlovje lahko kronološko razdelimo na štiri obdobja:
1) Zgodnja dela (iz zgodnjih 50-ih), kamor spadata romana Džanki in Queer ter Jahéjevska pisma (ki jih je Burroughs pisal Ginsbergu in katerih krajši izbor lahko najdete v Škerjančevem prevodu), odlikuje bolj ali manj »navadna«, linearna naracija;
2) Cut-up obdobje (od sredine 50-ih do sredine 60-ih), ki poleg najbolj znanega Burroughsovega romana Goli obed zaobjema še romaneskno trilogijo, znano kot The Nova Trilogy oz. The Cut-up Trilogy, ter zbirko kratkih zgodb Interzone – za vsa ta dela je značilno, da so narejena s pomočjo znane Burroughsove literarne in umetniške tehnike cut-up / fold-in, ki jo je v bistvu odkril njegov prijatelj Bron Gyson, in za katero lahko rečemo, da je nekakšen predhodnik današnje copy/paste operacije, le da je Burroughs takrat delal fizično to, kar mi danes delamo s pomočjo programske opreme, saj je vlekel svoje tekste iz rokopisov, ki jih je pisal v Tangieru, Londonu in Parizu, rezal jih je (cut-up) in jih več ali manj po naključju usklajeval na drugačen način (fold-in) ter tako dobival povsem nove in nepredvidljive literarne, kasneje tudi zvočne in filmske strukture;
3) Eksperimentalno in subverzivno obdobje (od sredine 60-ih do sredine 70-ih), ki zaobjema le en roman (The Wild Boys), vendar veliko število esejev, kratkih zgodb, člankov itn.; v tem obdobju Burroughs postaja bolj eksplicitno političen, prav tako veliko eksperimentira z zvokom in filmom ter veliko sodeluje z že omenjenim Brionom Gysonom;
4) The Red Night Trilogy (od sredine 70-ih do sredine 80-ih); sem spadajo romani Cities of the Red Night, The Place of Dead Roads in The Western Lands, s katerimi je Burroughs v nekem smislu zaokrožil svoje delo in naredil iz njega resnično mitologijo, ki bo še kar nekaj časa zaposlovala bralce po celem svetu.
In čeprav je tudi strogo literarna vrednost pravkar predstavljenega Burroughsovega opusa neizpodbitna po vseh

merilih, je večina njegovih spoštovalcev – med katere sodimo tudi sami – mnenja, da je vsaj enako, če ne celo bolj kot zaradi samih teh del pomemben zaradi celotne svoje življenjske in umetniške skušnje ter originalnih konceptov in idej, ki jih je pustil za sabo in ki ne tičijo vedno le v njegovih knjigah. Glede na to, da je ta tekst že zdavnaj presegel dolžino, ki smo jo načrtovali na začetku, je verjetno dober čas, da se spomnimo neke Burroughsove bizarne, a zaradi tega nič manj zanimive ideje, ki jo lahko najdemo na začetku knjige, ki je bila povod za ta tekst. Namreč te, da je beseda virus! »Beseda v sebi nosi edinstveno značilnost, ki določa virus: je organizem, ki razen reprodukcije nima nobene druge funkcije.«
William Seward Burroughs II. je umrl leta 1997 od srčnega napada. Imel je 83 let. Pokopan je v družinski grobnici v Saint Luisu, na desni strani belega granitnega obeliska, pod katerim leži William Seward Burroughs I., mož, ki je izumil »računski stroj«. William Seward Burroughs III. ni pokopan nikjer; njegov pepel je raztresen v Koloradu, nedaleč od mesta, v katerem je nekdaj živel. Na grobu njegovega očeta, Williama Sewarda Burroughsa II., stoji epitaf: »Ameriški pisatelj«.
Ime je Burroughs. Beseda je virus.

Dodaj komentar

JComments

Naključni prispevki:

"V tem delu me je veselilo provocirati": Intervju z Alojzom Ihanom Aljoša Harlamov \| Ponedeljek, 9 Januar 2012 Medtem ko čakam na Alojza Ihana, se razgledujem po njegovi pisarni na medicinski fakulteti. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo je od zunaj, s hodnika, videti točno tako, kot je slišati. Prece... Beri dalje ...	"V svojem trdnem jedru je danes novinarstvo boljše kot kadarkoli prej" Katja Šircelj \| Torek, 20 December 2011 Delovo pero Boštjan Videmšek je zagotovo eden prodornejših novinarjev svoje generacije in upam si celo zapisati, da ga lahko z gotovostjo prištejemo med tistih nekaj najžlahtnejših slovenskih novinarj... Beri dalje ...
Niti ne intervju z Glorjano Veber Ana Bogataj \| Ponedeljek, 7 November 2011 Na Resljevi ulici v Ljubljani je svoje prostore po dveh letih delovanja dobil inštitut IRIU, odprta institucija z vsaj občasno zaklenjenimi vrati. Kadar so odprta, to pomeni povabilo, zato se ne bojte... Beri dalje ...	Rüdiger Safranski: Virtuoz življenja v boju proti ekonomizaciji mišljenja Manca G. Renko \| Ponedeljek, 24 Oktober 2011 Med svojim velikim potovanjem po Nemčiji je Madame de Staël zapisala, da je duh spoj poznavanja stvari in ljudi. Četudi sta od utrnjene misli minili že dve stoletji, njena resničnost ni zbledela.... Beri dalje ...
Dnevi poezije in vina: portreti častnih gostov Nina Pfajfar, Maruša Samobor Gerl, Eva Markun \| Torek, 23 Avgust 2011 Od srede pa do sobote bo potekal vsakoletni festival Dnevi poezije in vina, ki bo že drugo leto gostoval v mestu Ptuj. Nastopilo bo 26 domačih in tujih pesnic ter pesnikov, ki bodo svojo poezijo bra... Beri dalje ...	Ko raver postane pisatelj: intervju s Michalom Hvoreckým Maja Žvokelj \| Torek, 17 Maj 2011 Splet dandanes odpira vrata v svet in potiska umetnike bližje recipientom njihove umetnosti. Zaradi moči družabnih spletnih strani je nastal tudi sledeč intervju. Z mladim slovaškim pisateljem in novi... Beri dalje ...
"Telo je mnogo teles in umetniško delo je mnogo umetniških del" : intervju z Alešem Štegrom Gašper Jakovac \| Torek, 12 April 2011 Že konec decembra 2010 sva z Alešem Štegrom začela intervju, ki naj bi se skoraj izključno posvečal njegovi zadnji izdaji, že peti pesniški zbirki, Knjigi teles. Usoda je hotela, da sva nadaljevala ... Beri dalje ...	Kdo je César Aira? Andrej Rot \| Torek, 29 Marec 2011 Romanopisec in esejist César Aira se je rodil leta 1949 v mestu Coronel Pringles, okoli šeststo kilometrov južno od mesta Buenos Aires. V argentinsko glavno mesto se je preselil leta 1967. Preživlj... Beri dalje ...
Trenutek norosti Margriet de Moor Mateja Seliškar Kenda \| Ponedeljek, 28 Marec 2011 »Imaš zgodovino in imaš prihodnost. Vmes je zelo zanimiv trenutek, v katerem se svet spremeni.« Margriet de Moor: Virtuoz Ena najpomembnejših nizozemskih avtoric je v nekem intervjuju dejala, da ... Beri dalje ...	Christoph Ransmayr, sprehajalec po robovih Aljoša Harlamov \| Ponedeljek, 28 Marec 2011 O Christophu Ransmayru, enem zanimivejših sodobnih avstrijskih oziroma kar srednjeevropskih pisateljev, niti v času sodobne informacijske histerije ni mogoče izbrskati prav veliko. Vzroka za to sta na... Beri dalje ...

Kar pripovedujem, to sem: Intervju z Mirano Likar Bajželj Žiga Rus \| Sreda, 9 Februar 2011 Literatura Mirane Likar Bajželj je vedno na lovu za resnico: ne za tisto ''tam zgoraj'', ampak za tisto, ki je okoli nas, ki je sestavljena iz večih resnic, a prav zato tudi svoja lastna. Z odstiran... Beri dalje ...	Biti v dvoje, v pesmi dveh: intervju s Sašo Pavček Carmen L. Oven \| Torek, 18 Januar 2011 Njeni ustvarjalni svetovi so prepleteni, svilena nit med njimi je beseda – pisana, gledališka, esejistična ali nenazadnje pesniška beseda. Danes prvakinja SNG Drama Ljubljana in profesorica za dram... Beri dalje ...
Ljubezen dvoedina: pogovor s Cirilom Zlobcem Carmen L. Oven \| Sreda, 17 November 2010 »Kako vesela sem, da sem bila lahko žalostna ob vaši knjigi,« so bile besede bralke iz Maribora, s katerimi se je poetu zahvalila za njegovo, za zdaj zadnjo pesniško zbirko.Res je žalostna ta pesniš... Beri dalje ...	O pisanju, življenju in sploh vsem z Andrejem Blatnikom Žiga Rus \| Torek, 2 November 2010 Dve desetletji po tem, ko je uredil zbornik tujih in domačih prispevkov o vprašanjih kreativnega pisanja, je Andrej Blatnik izdal tudi svoj lasten priročnik: Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do na... Beri dalje ...
Pentljanje in zalivanje: literarni svet Gregorja Rozmana Žiga Rus \| Sreda, 18 Avgust 2010 Ko je Gregor Rozman lani bral na jesenskem literarnem večeru LUDa Literatura, je po precej eksplicitni zgodbi in rahlo neudobni tišini, ki je sledila, povezovalka Petra Koršič povzela: ''No, ta jesen ... Beri dalje ...	Urban Vovk o Društvu slovenskih literarnih kritikov Gašper Jakovac \| Torek, 3 Avgust 2010 Oktobra leta 2008 je bilo ustanovljeno Društvo slovenskih literarnih kritikov. Ustanovitev društva je pomenila signal in napoved. Signal kulturni srenji, da položaj literarne kritike in kritikov v nje... Beri dalje ...
Računski stroj Burroughs Bojan Andjelković \| Četrtek, 8 Julij 2010 William S. Burroughs je svetovnemu in slovenskemu bralstvu znan predvsem kot džankijevski guru ter avtor romanov Džanki in Goli obed, ki sta v slovenskem prevodu izšla pred skoraj dvema desetletjema. ... Beri dalje ...	Zakulisje nebes, pekla in kar je še te metafizične navlake: Založeni raj Izarja Lunačka in Boga Brezimnega Ana Bogataj \| Sreda, 30 Junij 2010 Tako pompozno najavljen, da so umanjkale le še fanfare, je sedaj končno tu: intervju z "možem mnogih talentov", kot ga je poimenoval naš urednik, kateremu slava in čast veljata, da je Airbeletrina pos... Beri dalje ...
Avtor, ki se ne pusti zvleči nazaj v realizem: intervju z Danielom Kehlmannom Aljoša Harlamov \| Torek, 22 Junij 2010 Doma so zdaj vsi zdravi, na cesti ni bilo gneče in z Danielom Kehlmannom se končno vendarle dobiva. Direktor ptujske knjižnice nama odstopi svojo pisarno, nama postreže z vodo in sede zraven, da popaz... Beri dalje ...	PRVA POMOČ ZA KRESNIKOVE ZAGATE Uredništvo \| Ponedeljek, 21 Junij 2010 Gotovo ste že bili v takšnem položaju: ravno letos vam res ni uspelo prebrati vseh nominirancev, čeprav ste se trudili; faks, služba, otroci – ali morda vse skupaj – so vam ukradli še tistih nekaj min... Beri dalje ...

Portret Meše Selimovića Andrej Tomažin \| Ponedeljek, 14 Junij 2010 Nedopustno je govoriti o »nedvomno velikem pisatelju«, »velikanu proze«, hierarhizacija tako kritike kot sočasnih literarnih analiz pogosto pušča sledove še dolgo v prihodnost, ne meneč se za raznolik... Beri dalje ...	Literatura je konkretna, tako kot je konkretna jajčna solata ali kravje vime: INTERVJU S PAVLOM VILIKOVSKYM Maja Žvokelj \| Petek, 11 Junij 2010 V Slovenijo se je minuli teden vrnil eden izmed najbolj cenjenih slovaških pisateljev, nagrajenec Vilenice 1997, Pavel Vilikovsky. Pisatelj, ki sam sebe označuje za redoljubnega grafomana, je kljub te... Beri dalje ...
"Proza je težko delo - pesem je igra": portret Jeroena Theunissena Sonja Zlobko \| Torek, 1 Junij 2010 Jeroen Theunissen je belgijski, natančneje flamski pisatelj, ki je v okviru evropske literarne mreže Halma meseca maja gostoval v Ljubljani. Literarni večer v okviru Društva slovenskih pisateljev, ki ... Beri dalje ...	Rečni vodnik po gotski deželi groze: portret Richarda Flanagana Petra Meterc \| Sobota, 22 Maj 2010 Uganka za vedoželjne glave: Kaj imajo skupnega vombati, bivša tovarna verig v Lescah in zenovska skrivnost o zvoku ploska ene dlani? Hja, pravzaprav nič. Vsaj dokler ne sežemo po romanu Plosk ene dlan... Beri dalje ...
Jaz in Kehlmann*: literarni portret Daniela Kehlmanna Aljoša Harlamov \| Torek, 18 Maj 2010 Prebudil sem se, ko je na vrata kupeja potrkal sprevodnik. Da mu naj pokažem karto. Da moram prestopiti v Zidanem Mostu. Če sem slišal? Ja, sem zagodrnjal, ja. Mukoma sem se dvignil. Zleknjen sem b... Beri dalje ...	Po smrti nam nihče ne bo naredil kapučina: portret Michala Viewegha Katarina Koprivnikar \| Četrtek, 13 Maj 2010 ''Pisanje je zame očitno edina možnost, kako vsaj formalno, vsaj delno uredim ta neulovljivi kaos povsod naokrog. Istočasno je edina možnost, kako lahko svoje življenje iztrgam iz goltanca pozabe.'' T... Beri dalje ...
Ameriške sanje dečka, ki želi biti pisatelj: portret Jonathana Franzena Kristina Božič \| Četrtek, 6 Maj 2010 Američani so si leta 2001 oddahnili. Prejšnja leta so nagrade za najboljša dela ameriške literature najraje odhajale v roke temnopoltih Američanov in drugih potomcev priseljencev. Ko se je prah zruš... Beri dalje ...	INTERVJU Z NOBELOVKO Uredništvo \| Sreda, 5 Maj 2010 Nobelovka Herta Müller je pred nabito polno Dramo SNG Ljubljana odprla Fabulo 2010. Da pa ta zgodovinski trenutek ne bi kar tako zdrsnil skozi pozabljive možganske celice, objavljamo še del intervjuja... Beri dalje ...
Veliki fazani požrejo veliko zelenih sliv: portret Herte Müller Gašper Jakovac \| Nedelja, 2 Maj 2010 Princ Evgen Savojski je v službi habsburških cesarjev leta 1716 z obrambo Petrovaradinske trdnjave – prav tiste, kjer se dandanašnji vsa Evropa zbira na festivalu Exit – osmansko armado spravil na ko... Beri dalje ...	Vesna Lemaić in Tina Grandošek: Zgodbe, ob katerih »zavibrirajo« prsti Taja Topolovec \| Četrtek, 25 Marec 2010 Kristina Sluga Petek, 26. marec 2010 V poplavi knjižnih del, ki vsako leto preplavijo naš knjižni trg, sta pozornost zbudila tudi dva kratkozgodbarska prvenca Vesne Lemaić (1981) in Tine Gr... Beri dalje ...

Kategorije: Intervju, Portret

Prihajajoči dogodki:

Pogovor z Zorkom Simčičem 06.02.2012 | 18:00 h
Predstavitev Pahorjeve monografije (Po)e... 06.02.2012 | 18:00 h
Prešeren mêni 06.02.2012 | 18:00 h
Uglasbena poezija (Kette, Murn, Prešere... 07.02.2012 | 21:00 h
Kulturni dan v Knjižnici Šiška 08.02.2012 | 10:00 h

Uroš Zupan: Ohranjenost v trajni svetlobi (odlomek)
Miša Gams: Za zaprtimi vrati dvigala ali kako nizko se lahko človek spusti (Tomo Podstenšek: Dvigalo)
Ana Bogataj: Kaj sploh je to pesem? (Brez verzov brez rim: antologija slovenske pesmi v prozi)
Intervju z Boštjanom Naratom
Andrej Hočevar: Leto brez idej (izbor)

Air kanal:

NOVO V PROJEKTORJU

Zbrani posnetki branj z Dnevov poezije in vina ...

Kategorije: Air kanal

Prijava na email novičke:

Povej naprej ali se prijavi na RSS obveščanje:

"V tem delu me je veselilo provocirati": Intervju z Alojzom Ihanom Aljoša Harlamov \| Ponedeljek, 9 Januar 2012 Medtem ko čakam na Alojza Ihana, se razgledujem po njegovi pisarni na medicinski fakulteti. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo je od zunaj, s hodnika, videti točno tako, kot je slišati. Prece... Beri dalje ...	"V svojem trdnem jedru je danes novinarstvo boljše kot kadarkoli prej" Katja Šircelj \| Torek, 20 December 2011 Delovo pero Boštjan Videmšek je zagotovo eden prodornejših novinarjev svoje generacije in upam si celo zapisati, da ga lahko z gotovostjo prištejemo med tistih nekaj najžlahtnejših slovenskih novinarj... Beri dalje ...
Niti ne intervju z Glorjano Veber Ana Bogataj \| Ponedeljek, 7 November 2011 Na Resljevi ulici v Ljubljani je svoje prostore po dveh letih delovanja dobil inštitut IRIU, odprta institucija z vsaj občasno zaklenjenimi vrati. Kadar so odprta, to pomeni povabilo, zato se ne bojte... Beri dalje ...	Rüdiger Safranski: Virtuoz življenja v boju proti ekonomizaciji mišljenja Manca G. Renko \| Ponedeljek, 24 Oktober 2011 Med svojim velikim potovanjem po Nemčiji je Madame de Staël zapisala, da je duh spoj poznavanja stvari in ljudi. Četudi sta od utrnjene misli minili že dve stoletji, njena resničnost ni zbledela.... Beri dalje ...
Dnevi poezije in vina: portreti častnih gostov Nina Pfajfar, Maruša Samobor Gerl, Eva Markun \| Torek, 23 Avgust 2011 Od srede pa do sobote bo potekal vsakoletni festival Dnevi poezije in vina, ki bo že drugo leto gostoval v mestu Ptuj. Nastopilo bo 26 domačih in tujih pesnic ter pesnikov, ki bodo svojo poezijo bra... Beri dalje ...	Ko raver postane pisatelj: intervju s Michalom Hvoreckým Maja Žvokelj \| Torek, 17 Maj 2011 Splet dandanes odpira vrata v svet in potiska umetnike bližje recipientom njihove umetnosti. Zaradi moči družabnih spletnih strani je nastal tudi sledeč intervju. Z mladim slovaškim pisateljem in novi... Beri dalje ...
"Telo je mnogo teles in umetniško delo je mnogo umetniških del" : intervju z Alešem Štegrom Gašper Jakovac \| Torek, 12 April 2011 Že konec decembra 2010 sva z Alešem Štegrom začela intervju, ki naj bi se skoraj izključno posvečal njegovi zadnji izdaji, že peti pesniški zbirki, Knjigi teles. Usoda je hotela, da sva nadaljevala ... Beri dalje ...	Kdo je César Aira? Andrej Rot \| Torek, 29 Marec 2011 Romanopisec in esejist César Aira se je rodil leta 1949 v mestu Coronel Pringles, okoli šeststo kilometrov južno od mesta Buenos Aires. V argentinsko glavno mesto se je preselil leta 1967. Preživlj... Beri dalje ...
Trenutek norosti Margriet de Moor Mateja Seliškar Kenda \| Ponedeljek, 28 Marec 2011 »Imaš zgodovino in imaš prihodnost. Vmes je zelo zanimiv trenutek, v katerem se svet spremeni.« Margriet de Moor: Virtuoz Ena najpomembnejših nizozemskih avtoric je v nekem intervjuju dejala, da ... Beri dalje ...	Christoph Ransmayr, sprehajalec po robovih Aljoša Harlamov \| Ponedeljek, 28 Marec 2011 O Christophu Ransmayru, enem zanimivejših sodobnih avstrijskih oziroma kar srednjeevropskih pisateljev, niti v času sodobne informacijske histerije ni mogoče izbrskati prav veliko. Vzroka za to sta na... Beri dalje ...

Kar pripovedujem, to sem: Intervju z Mirano Likar Bajželj Žiga Rus \| Sreda, 9 Februar 2011 Literatura Mirane Likar Bajželj je vedno na lovu za resnico: ne za tisto ''tam zgoraj'', ampak za tisto, ki je okoli nas, ki je sestavljena iz večih resnic, a prav zato tudi svoja lastna. Z odstiran... Beri dalje ...	Biti v dvoje, v pesmi dveh: intervju s Sašo Pavček Carmen L. Oven \| Torek, 18 Januar 2011 Njeni ustvarjalni svetovi so prepleteni, svilena nit med njimi je beseda – pisana, gledališka, esejistična ali nenazadnje pesniška beseda. Danes prvakinja SNG Drama Ljubljana in profesorica za dram... Beri dalje ...
Ljubezen dvoedina: pogovor s Cirilom Zlobcem Carmen L. Oven \| Sreda, 17 November 2010 »Kako vesela sem, da sem bila lahko žalostna ob vaši knjigi,« so bile besede bralke iz Maribora, s katerimi se je poetu zahvalila za njegovo, za zdaj zadnjo pesniško zbirko.Res je žalostna ta pesniš... Beri dalje ...	O pisanju, življenju in sploh vsem z Andrejem Blatnikom Žiga Rus \| Torek, 2 November 2010 Dve desetletji po tem, ko je uredil zbornik tujih in domačih prispevkov o vprašanjih kreativnega pisanja, je Andrej Blatnik izdal tudi svoj lasten priročnik: Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do na... Beri dalje ...
Pentljanje in zalivanje: literarni svet Gregorja Rozmana Žiga Rus \| Sreda, 18 Avgust 2010 Ko je Gregor Rozman lani bral na jesenskem literarnem večeru LUDa Literatura, je po precej eksplicitni zgodbi in rahlo neudobni tišini, ki je sledila, povezovalka Petra Koršič povzela: ''No, ta jesen ... Beri dalje ...	Urban Vovk o Društvu slovenskih literarnih kritikov Gašper Jakovac \| Torek, 3 Avgust 2010 Oktobra leta 2008 je bilo ustanovljeno Društvo slovenskih literarnih kritikov. Ustanovitev društva je pomenila signal in napoved. Signal kulturni srenji, da položaj literarne kritike in kritikov v nje... Beri dalje ...
Računski stroj Burroughs Bojan Andjelković \| Četrtek, 8 Julij 2010 William S. Burroughs je svetovnemu in slovenskemu bralstvu znan predvsem kot džankijevski guru ter avtor romanov Džanki in Goli obed, ki sta v slovenskem prevodu izšla pred skoraj dvema desetletjema. ... Beri dalje ...	Zakulisje nebes, pekla in kar je še te metafizične navlake: Založeni raj Izarja Lunačka in Boga Brezimnega Ana Bogataj \| Sreda, 30 Junij 2010 Tako pompozno najavljen, da so umanjkale le še fanfare, je sedaj končno tu: intervju z "možem mnogih talentov", kot ga je poimenoval naš urednik, kateremu slava in čast veljata, da je Airbeletrina pos... Beri dalje ...
Avtor, ki se ne pusti zvleči nazaj v realizem: intervju z Danielom Kehlmannom Aljoša Harlamov \| Torek, 22 Junij 2010 Doma so zdaj vsi zdravi, na cesti ni bilo gneče in z Danielom Kehlmannom se končno vendarle dobiva. Direktor ptujske knjižnice nama odstopi svojo pisarno, nama postreže z vodo in sede zraven, da popaz... Beri dalje ...	PRVA POMOČ ZA KRESNIKOVE ZAGATE Uredništvo \| Ponedeljek, 21 Junij 2010 Gotovo ste že bili v takšnem položaju: ravno letos vam res ni uspelo prebrati vseh nominirancev, čeprav ste se trudili; faks, služba, otroci – ali morda vse skupaj – so vam ukradli še tistih nekaj min... Beri dalje ...

Portret Meše Selimovića Andrej Tomažin \| Ponedeljek, 14 Junij 2010 Nedopustno je govoriti o »nedvomno velikem pisatelju«, »velikanu proze«, hierarhizacija tako kritike kot sočasnih literarnih analiz pogosto pušča sledove še dolgo v prihodnost, ne meneč se za raznolik... Beri dalje ...	Literatura je konkretna, tako kot je konkretna jajčna solata ali kravje vime: INTERVJU S PAVLOM VILIKOVSKYM Maja Žvokelj \| Petek, 11 Junij 2010 V Slovenijo se je minuli teden vrnil eden izmed najbolj cenjenih slovaških pisateljev, nagrajenec Vilenice 1997, Pavel Vilikovsky. Pisatelj, ki sam sebe označuje za redoljubnega grafomana, je kljub te... Beri dalje ...
"Proza je težko delo - pesem je igra": portret Jeroena Theunissena Sonja Zlobko \| Torek, 1 Junij 2010 Jeroen Theunissen je belgijski, natančneje flamski pisatelj, ki je v okviru evropske literarne mreže Halma meseca maja gostoval v Ljubljani. Literarni večer v okviru Društva slovenskih pisateljev, ki ... Beri dalje ...	Rečni vodnik po gotski deželi groze: portret Richarda Flanagana Petra Meterc \| Sobota, 22 Maj 2010 Uganka za vedoželjne glave: Kaj imajo skupnega vombati, bivša tovarna verig v Lescah in zenovska skrivnost o zvoku ploska ene dlani? Hja, pravzaprav nič. Vsaj dokler ne sežemo po romanu Plosk ene dlan... Beri dalje ...
Jaz in Kehlmann*: literarni portret Daniela Kehlmanna Aljoša Harlamov \| Torek, 18 Maj 2010 Prebudil sem se, ko je na vrata kupeja potrkal sprevodnik. Da mu naj pokažem karto. Da moram prestopiti v Zidanem Mostu. Če sem slišal? Ja, sem zagodrnjal, ja. Mukoma sem se dvignil. Zleknjen sem b... Beri dalje ...	Po smrti nam nihče ne bo naredil kapučina: portret Michala Viewegha Katarina Koprivnikar \| Četrtek, 13 Maj 2010 ''Pisanje je zame očitno edina možnost, kako vsaj formalno, vsaj delno uredim ta neulovljivi kaos povsod naokrog. Istočasno je edina možnost, kako lahko svoje življenje iztrgam iz goltanca pozabe.'' T... Beri dalje ...
Ameriške sanje dečka, ki želi biti pisatelj: portret Jonathana Franzena Kristina Božič \| Četrtek, 6 Maj 2010 Američani so si leta 2001 oddahnili. Prejšnja leta so nagrade za najboljša dela ameriške literature najraje odhajale v roke temnopoltih Američanov in drugih potomcev priseljencev. Ko se je prah zruš... Beri dalje ...	INTERVJU Z NOBELOVKO Uredništvo \| Sreda, 5 Maj 2010 Nobelovka Herta Müller je pred nabito polno Dramo SNG Ljubljana odprla Fabulo 2010. Da pa ta zgodovinski trenutek ne bi kar tako zdrsnil skozi pozabljive možganske celice, objavljamo še del intervjuja... Beri dalje ...
Veliki fazani požrejo veliko zelenih sliv: portret Herte Müller Gašper Jakovac \| Nedelja, 2 Maj 2010 Princ Evgen Savojski je v službi habsburških cesarjev leta 1716 z obrambo Petrovaradinske trdnjave – prav tiste, kjer se dandanašnji vsa Evropa zbira na festivalu Exit – osmansko armado spravil na ko... Beri dalje ...	Vesna Lemaić in Tina Grandošek: Zgodbe, ob katerih »zavibrirajo« prsti Taja Topolovec \| Četrtek, 25 Marec 2010 Kristina Sluga Petek, 26. marec 2010 V poplavi knjižnih del, ki vsako leto preplavijo naš knjižni trg, sta pozornost zbudila tudi dva kratkozgodbarska prvenca Vesne Lemaić (1981) in Tine Gr... Beri dalje ...

Dodaj komentar

Naključni prispevki:

Prihajajoči dogodki:

Na tapeti:

Kmalu v zraku:

Air kanal:

Prijava na email novičke:

Povej naprej ali se prijavi na RSS obveščanje: