AirBeletrina | Računski stroj Burroughs

Nahajate se: airBeletrina

Knjiga

Intervju, Portret

Računski stroj Burroughs

Prispeval Bojan Andjelković

Četrtek, 08 Julij 2010 08:39

William S. Burroughs je svetovnemu in slovenskemu bralstvu znan predvsem kot džankijevski guru ter avtor romanov Džanki in Goli obed, ki sta v slovenskem prevodu izšla pred skoraj dvema desetletjema. Od takrat Burroughsa v slovenščino niso prevajali in izdajali, vse do pred kratkim, ko se je založba LUD Šerpa odločila za izdajo njegovih esejev, pisem in proze pod naslovom Ime je Burroughs, v izboru in prevodu Toneta Škerjanca, ki je prav tako prevedel in v samozaložbi izdal njegov prvi roman Džanki. Takšno potezo bomo seveda pozdravili, lahko obžalujemo samo, da gre pri pričujočem izboru za res majhno knjižico dolžine okoli sto dvajset strani – Burroughsovo delo, ki se še naprej posthumno izdaja, pa zaenkrat zaobjema štiri zbirke esejev, pet knjig intervjujev in korespondenc, šest zbirk kratkih zgodb ter osemnajst romanov in novel; da sploh ne omenjamo neštetih govornih performansov ter zvočnih, slikarskih in filmskih eksperimentov v sodelovanju z različnimi umetniki, glasbeniki, filmarji itn. Vsekakor gre za neobičajno umetniško in literarno delo, ki je neločljivo povezano s še bolj neobičajno osebnostjo in skrajno razburljivim življenjem njegovega avtorja. Začnimo torej od začetka; oziroma, bolj natančno, še preden se je vse začelo …
William Seward Burroughs II. je rojen leta 1914 v Saint Louisu v Missouriju. Po materini strani naj bi bil potomec legendarnega južnjaškega generala iz ameriške civilne vojne Roberta E. Leeja; njegov stric, Ivy Lee, pa je bil pionir oglaševanja in izumitelj »stikov z javnostjo« oz. modernega piarja, ki je med drugim delal tudi za Rockefellerja. Po drugi strani pa je bil njegov stari oče, William Seward Burroughs I., izumitelj »računskega stroja«, oddaljenega prednika današnjih računalnikov, ter ustanovitelj podjetja Burroughs Adding Machine Company, ki je kasneje preraslo v Burroughs Corporation, vodeče ameriško podjetje za pisarniško opremo.
Zgornjih podatkov ne navajamo le kot zanimive trivialnosti: čeprav se je nenehno selil iz države v državo in s kontinenta na kontinent, je Burroughs tekom celotnega življenja obdržal svoj dobro znani, izrazito južnjaški akcent in skorajda fanatično ljubezen do strelnega orožja; na sodobnega človeka pa je gledal kot na proizvod masovnih medijev, programirano obliko žive materije, ki je sposobna le za dve smeri razvoja: ali se pretvoriti v neorgansko materijo – stroj, ali se (v skladu s konceptom devolucije Henry Millerja) entropijsko vrniti v nižje oblike življenja, v kaos, v katerem, kot to slikovito pokaže v Golem obedu, anus lahko pogoltne možgane. In čeprav je večino svojega življenja eksperimentiral z najbolj različnimi drogami in umetniškimi postopki – skušajoč odkriti neka nova, še nezaslišana psihofizična in družbena področja, ki se nahajajo onkraj racionalnega načina mišljenja in jezika kot linearnega načina komunikacije ter onkraj telesa kot organizma – se v Burroughsovih »kaotičnih« tekstih, govorih in umetniških postopkih vseeno vedno da zaslutiti nekakšno bizarno, pervertirano matematično logiko, ki jo je »Burroughs džanki« podedoval od svojega deda, »Burroughsa izumitelja«, in ki je drugi bitniki niso imeli (kar je verjetno tudi navedlo ikono psihedeličnih drog Timothyja Learyja, da v nekem pogovoru izjavi, da je Burroughs v stvareh mišljenja vedno bil deset let pred vsemi njimi).
»Džank je kvantitativen in da se natančno izmeriti. Čim več ga vzemaš, manj ga maš; čim več ga maš, več ga vzemaš,« lahko preberemo na začetku Golega obeda. Sam Burroughs pa je svoj ambivalenten odnos do neznosne racionalne mašinerije kapitalističnega sveta, ki strukturira naša mišljenja in življenja do najmanjših potankosti, dovolj jasno poudaril, ko je knjigo svojih zbranih esejev, ki seveda v glavnem govorijo o drogah in alternativnih mehanizmih zavesti in nezavednega, imenoval po stroju, ki ga je izumil njegov dedek: The Adding Machine oz. Računski stroj.

William Lee, kakor je Burroughs včasih podpisoval svoja dela, v katerih se pogosto pojavlja prav pod tem psevdonimom, pa od svojega deda ni nasledil le daru za strogo logično mišljenje, ampak tudi ogromno denarja. Bil je namreč drugi sin premožnih staršev, ki ju finančno ni ogrozila niti velika gospodarska kriza, saj sta leta 1929, malo pred velikim zlomom borze, bila tako pametna ali srečna, da sta prodala svoje delnice v Burroughs Corporation za 200.000 dolarjev, kar je bilo v tistih časih res ogromno denarja. Kot otrok iz prominentne bogate družine je Burroughs seveda obiskoval najboljše šole: najprej John Burroughs School v Saint Louisu, kjer je v John Burroughs Review s petnajstimi leti objavil svoj prvi esej »Osebni magnetizem« (mimogrede, zelo rad je bral in zelo zgodaj tudi sam začel pisati zgodbe, kar tudi na široko razlaga v eseju »Ime je Burroughs«, ki ga lahko najdemo na koncu Škerjančevega izbora), potem pa rigorozno šolo za fante po skavtskem modelu, The Los Alamos Ranch School v Novi Mehiki, kar je bilo zanj zelo stresno, tako da se je po dveh letih vrnil v Saint Luis in končal Taylor School, srednjo šolo, katere končno poročilo o njem je zelo zanimivo in se glasi takole: »Njegovo zanimanje je namenjeno predvsem morbidnim in abnormalnim stvarem, kar vpliva na pomanjkanje občutka za sorazmerje pri njegovem delu in s tem povzroča, da so njegovi dosežki neenaki in malomarni. Njegove mentalne sposobnosti se zdijo dovoljšnje, da bi z njimi prišel do kolidža, obenem pa obstaja resen dvom o njegovih zmožnostih, da bi poskrbel za lastno perspektivnost.«
Takšna ocena se je kasneje izkazala za dokaj točno, saj se je Burroughs leta 1932 vpisal na Harvard in leta 1936 tudi diplomiral iz angleške književnosti. Po diplomi pa sta mu vedno radodarna starša predpisala 200 dolarjev redne mesečne dohodnine, kar je bila v tistih dneh zelo lepa suma denarja. Ta denar, s katerim je naslednjih 25 let lahko živel, kjer je hotel, ne da bi kaj delal, je bila Burroughsova karta za svobodo; in hkrati za nesvobodo: (ne)povratna vozovnica čez zabaviščni park in pekel odvisnosti od heroina in drugih opiatov, v katerem se je zelo hitro vozil in cvrl kakih 15 let in ga je tudi potem pogosto turistično ali manj turistično obiskoval.
Po diplomi je nekaj časa potoval po Evropi, potem pa se je vrnil na Harvard in vpisal podiplomski študij iz antropologije in etnologije, ki ga nikoli ni dokončal. Namesto tega se je še malo potepal po Evropi: na Hrvaškem se je vkljub nasprotovanju staršev poročil z neko žensko kar tako, da bi ji omogočil prihod v ZDA, kjer sta se kmalu tudi ločila; odrezal si je prst na roki, le da bi naredil vtis na nekega tipa, »od katerega se mu je zmešalo«; rekrutirali in kmalu tudi odpustili so ga iz ameriške vojske tekom druge svetovne vojne … Nato se je preselil v New York, ki ga je pogosto obiskoval še kot harvardski študent (posebej gejevske in lezbične klube in beznice ter homoseksualni underground v Harlemu in Greenwich Willageu), kjer se je, ob dokončnem spoznanju o lastni homoseksualnosti, spoprijateljil z ljudmi z družbenega dna, s katerimi je sodeloval v številnih kriminalnih dejanjih (od skrivanja ukradenega blaga do žeparjenja na podzemni železnici) in ki so ga dokončno »uvedli« v pekel skrajne odvisnosti od drog. Po drugi strani pa je spoznal skupino mladih študentov z univerze Columbia, med katerimi sta bila tudi pesnik Allen Ginsberg in kasnejši romanopisec Jack Kerouac, s katerima naj bi Burroughs danes tvoril nekakšno sveto trojico pisateljev tako imenovane beat generacije (izraz je drugače Kerouacov, sam Burroughs pa se je kasneje velikokrat ograjeval od kakršnekoli pripadnosti temu gibanju).
Lista selitev in razburljivih dogodkov tekom dolgega Burroughsovega življenja je praktično neskončna in jo radovedneži med vami lahko najdete v res izčrpni biografiji na Wikipediji, naš namen tukaj pa je, da se nekako približamo tistemu usodnemu dogodku, ki je po Burroughsovih lastnih pričevanjih iz njega naredil pisatelja. Burroughs namreč, čeprav obsesivno ter z manjšimi ali večjimi pavzami v bistvu nenehno piše že od otroštva, praktično ni objavil nič omembe vrednega vse do svojega štiridesetega leta. Preskočili bomo torej analizo medsebojnega vzpodbujanja in morebitnih literarnih vplivov med njim, Kerouacom in Ginsbergom ter veliko sočnih detajlov iz njihovega dolgoletnega prijateljevanja, med katere med drugim spadajo tudi kriminalna dejanja tihotapljenja drog, izogibanja zaporu, celo vpletenosti v nek umor itn. – in se bomo prestavili v Mehiko v leto 1951 do nekega drugega umora, ko je Burroughs na neki zabavi v Mexico Cityju v pijanosti v igri »William Tell« po naključju ustrelil v glavo svojo drugo ženo Joan Vollmer(!) – s katero sta pred tem živela v New Yorku skupaj s Kerouacom in Kerouacovo prvo ženo, in s katero sta celo imela sina, Williama Sewarda Burroughsa III., bolj znanega kot William S. Burroughs Jr. oz. Billy Burroughs, ki je potem prav tako postal pisatelj – »zadnji bitnik«, kot ga je krstil John Giorno – ter umrl mlad, ne da bi napolnil 34 let, od ciroze jeter, amen.
Čeprav je Burroughs, kot rečeno, že pred tem usodnim dogodkom pisal in je v veliki meri že bil končal svoja prva dva romana, mu je šele ta dogodek dokončno določil pisateljsko usodo, kot lahko preberemo v njegovem drugem romanu Queer: »Prišel sem do strašnega zaključka, da nikoli ne bi postal pisatelj, če ne bi bilo Joanine smrti, in do razumevanja, do kakšne mere je ta dogodek motiviral in oblikoval moje pisanje. Živel sem z nenehnim strahom pred posedovanjem, in z nenehno potrebo, da bi pobegnil od posedovanja, od kontrole. Tako da me je Joanina smrt privedla v stik z okupatorjem, z Zlim duhom, in me vrgla v vseživljenjsko borbo, v kateri nisem imel nikakršne izbire, razen da napišem svojo pot ven.«
In bila je to dolga pot, borba brez usmiljenja. Burroughsovo »grdo« leposlovje lahko kronološko razdelimo na štiri obdobja:
1) Zgodnja dela (iz zgodnjih 50-ih), kamor spadata romana Džanki in Queer ter Jahéjevska pisma (ki jih je Burroughs pisal Ginsbergu in katerih krajši izbor lahko najdete v Škerjančevem prevodu), odlikuje bolj ali manj »navadna«, linearna naracija;
2) Cut-up obdobje (od sredine 50-ih do sredine 60-ih), ki poleg najbolj znanega Burroughsovega romana Goli obed zaobjema še romaneskno trilogijo, znano kot The Nova Trilogy oz. The Cut-up Trilogy, ter zbirko kratkih zgodb Interzone – za vsa ta dela je značilno, da so narejena s pomočjo znane Burroughsove literarne in umetniške tehnike cut-up / fold-in, ki jo je v bistvu odkril njegov prijatelj Bron Gyson, in za katero lahko rečemo, da je nekakšen predhodnik današnje copy/paste operacije, le da je Burroughs takrat delal fizično to, kar mi danes delamo s pomočjo programske opreme, saj je vlekel svoje tekste iz rokopisov, ki jih je pisal v Tangieru, Londonu in Parizu, rezal jih je (cut-up) in jih več ali manj po naključju usklajeval na drugačen način (fold-in) ter tako dobival povsem nove in nepredvidljive literarne, kasneje tudi zvočne in filmske strukture;
3) Eksperimentalno in subverzivno obdobje (od sredine 60-ih do sredine 70-ih), ki zaobjema le en roman (The Wild Boys), vendar veliko število esejev, kratkih zgodb, člankov itn.; v tem obdobju Burroughs postaja bolj eksplicitno političen, prav tako veliko eksperimentira z zvokom in filmom ter veliko sodeluje z že omenjenim Brionom Gysonom;
4) The Red Night Trilogy (od sredine 70-ih do sredine 80-ih); sem spadajo romani Cities of the Red Night, The Place of Dead Roads in The Western Lands, s katerimi je Burroughs v nekem smislu zaokrožil svoje delo in naredil iz njega resnično mitologijo, ki bo še kar nekaj časa zaposlovala bralce po celem svetu.
In čeprav je tudi strogo literarna vrednost pravkar predstavljenega Burroughsovega opusa neizpodbitna po vseh

merilih, je večina njegovih spoštovalcev – med katere sodimo tudi sami – mnenja, da je vsaj enako, če ne celo bolj kot zaradi samih teh del pomemben zaradi celotne svoje življenjske in umetniške skušnje ter originalnih konceptov in idej, ki jih je pustil za sabo in ki ne tičijo vedno le v njegovih knjigah. Glede na to, da je ta tekst že zdavnaj presegel dolžino, ki smo jo načrtovali na začetku, je verjetno dober čas, da se spomnimo neke Burroughsove bizarne, a zaradi tega nič manj zanimive ideje, ki jo lahko najdemo na začetku knjige, ki je bila povod za ta tekst. Namreč te, da je beseda virus! »Beseda v sebi nosi edinstveno značilnost, ki določa virus: je organizem, ki razen reprodukcije nima nobene druge funkcije.«
William Seward Burroughs II. je umrl leta 1997 od srčnega napada. Imel je 83 let. Pokopan je v družinski grobnici v Saint Luisu, na desni strani belega granitnega obeliska, pod katerim leži William Seward Burroughs I., mož, ki je izumil »računski stroj«. William Seward Burroughs III. ni pokopan nikjer; njegov pepel je raztresen v Koloradu, nedaleč od mesta, v katerem je nekdaj živel. Na grobu njegovega očeta, Williama Sewarda Burroughsa II., stoji epitaf: »Ameriški pisatelj«.
Ime je Burroughs. Beseda je virus.

Dodaj komentar

JComments

Naključni prispevki:

Pentljanje in zalivanje: literarni svet Gregorja Rozmana Žiga Rus \| Sreda, 18 Avgust 2010 Ko je Gregor Rozman lani bral na jesenskem literarnem večeru LUDa Literatura, je po precej eksplicitni zgodbi in rahlo neudobni tišini, ki je sledila, povezovalka Petra Koršič povzela: ''No, ta jesen ... Beri dalje ...	Urban Vovk o Društvu slovenskih literarnih kritikov Gašper Jakovac \| Torek, 3 Avgust 2010 Oktobra leta 2008 je bilo ustanovljeno Društvo slovenskih literarnih kritikov. Ustanovitev društva je pomenila signal in napoved. Signal kulturni srenji, da položaj literarne kritike in kritikov v nje... Beri dalje ...
Računski stroj Burroughs Bojan Andjelković \| Četrtek, 8 Julij 2010 William S. Burroughs je svetovnemu in slovenskemu bralstvu znan predvsem kot džankijevski guru ter avtor romanov Džanki in Goli obed, ki sta v slovenskem prevodu izšla pred skoraj dvema desetletjema. ... Beri dalje ...	Zakulisje nebes, pekla in kar je še te metafizične navlake: Založeni raj Izarja Lunačka in Boga Brezimnega Ana Bogataj \| Sreda, 30 Junij 2010 Tako pompozno najavljen, da so umanjkale le še fanfare, je sedaj končno tu: intervju z "možem mnogih talentov", kot ga je poimenoval naš urednik, kateremu slava in čast veljata, da je Airbeletrina pos... Beri dalje ...
Avtor, ki se ne pusti zvleči nazaj v realizem: intervju z Danielom Kehlmannom Aljoša Harlamov \| Torek, 22 Junij 2010 Doma so zdaj vsi zdravi, na cesti ni bilo gneče in z Danielom Kehlmannom se končno vendarle dobiva. Direktor ptujske knjižnice nama odstopi svojo pisarno, nama postreže z vodo in sede zraven, da popaz... Beri dalje ...	PRVA POMOČ ZA KRESNIKOVE ZAGATE Uredništvo \| Ponedeljek, 21 Junij 2010 Gotovo ste že bili v takšnem položaju: ravno letos vam res ni uspelo prebrati vseh nominirancev, čeprav ste se trudili; faks, služba, otroci – ali morda vse skupaj – so vam ukradli še tistih nekaj min... Beri dalje ...
Portret Meše Selimovića Andrej Tomažin \| Ponedeljek, 14 Junij 2010 Nedopustno je govoriti o »nedvomno velikem pisatelju«, »velikanu proze«, hierarhizacija tako kritike kot sočasnih literarnih analiz pogosto pušča sledove še dolgo v prihodnost, ne meneč se za raznolik... Beri dalje ...	Literatura je konkretna, tako kot je konkretna jajčna solata ali kravje vime: INTERVJU S PAVLOM VILIKOVSKYM Maja Žvokelj \| Petek, 11 Junij 2010 V Slovenijo se je minuli teden vrnil eden izmed najbolj cenjenih slovaških pisateljev, nagrajenec Vilenice 1997, Pavel Vilikovsky. Pisatelj, ki sam sebe označuje za redoljubnega grafomana, je kljub te... Beri dalje ...
"Proza je težko delo - pesem je igra": portret Jeroena Theunissena Sonja Zlobko \| Torek, 1 Junij 2010 Jeroen Theunissen je belgijski, natančneje flamski pisatelj, ki je v okviru evropske literarne mreže Halma meseca maja gostoval v Ljubljani. Literarni večer v okviru Društva slovenskih pisateljev, ki ... Beri dalje ...	Rečni vodnik po gotski deželi groze: portret Richarda Flanagana Petra Meterc \| Sobota, 22 Maj 2010 Uganka za vedoželjne glave: Kaj imajo skupnega vombati, bivša tovarna verig v Lescah in zenovska skrivnost o zvoku ploska ene dlani? Hja, pravzaprav nič. Vsaj dokler ne sežemo po romanu Plosk ene dlan... Beri dalje ...

Jaz in Kehlmann*: literarni portret Daniela Kehlmanna Aljoša Harlamov \| Torek, 18 Maj 2010 Prebudil sem se, ko je na vrata kupeja potrkal sprevodnik. Da mu naj pokažem karto. Da moram prestopiti v Zidanem Mostu. Če sem slišal? Ja, sem zagodrnjal, ja. Mukoma sem se dvignil. Zleknjen sem b... Beri dalje ...	Po smrti nam nihče ne bo naredil kapučina: portret Michala Viewegha Katarina Koprivnikar \| Četrtek, 13 Maj 2010 ''Pisanje je zame očitno edina možnost, kako vsaj formalno, vsaj delno uredim ta neulovljivi kaos povsod naokrog. Istočasno je edina možnost, kako lahko svoje življenje iztrgam iz goltanca pozabe.'' T... Beri dalje ...
Ameriške sanje dečka, ki želi biti pisatelj: portret Jonathana Franzena Kristina Božič \| Četrtek, 6 Maj 2010 Američani so si leta 2001 oddahnili. Prejšnja leta so nagrade za najboljša dela ameriške literature najraje odhajale v roke temnopoltih Američanov in drugih potomcev priseljencev. Ko se je prah zruš... Beri dalje ...	INTERVJU Z NOBELOVKO Uredništvo \| Sreda, 5 Maj 2010 Nobelovka Herta Müller je pred nabito polno Dramo SNG Ljubljana odprla Fabulo 2010. Da pa ta zgodovinski trenutek ne bi kar tako zdrsnil skozi pozabljive možganske celice, objavljamo še del intervjuja... Beri dalje ...
Veliki fazani požrejo veliko zelenih sliv: portret Herte Müller Gašper Jakovac \| Nedelja, 2 Maj 2010 Princ Evgen Savojski je v službi habsburških cesarjev leta 1716 z obrambo Petrovaradinske trdnjave – prav tiste, kjer se dandanašnji vsa Evropa zbira na festivalu Exit – osmansko armado spravil na ko... Beri dalje ...	Vesna Lemaić in Tina Grandošek: Zgodbe, ob katerih »zavibrirajo« prsti Taja Topolovec \| Četrtek, 25 Marec 2010 Kristina Sluga Petek, 26. marec 2010 V poplavi knjižnih del, ki vsako leto preplavijo naš knjižni trg, sta pozornost zbudila tudi dva kratkozgodbarska prvenca Vesne Lemaić (1981) in Tine Gr... Beri dalje ...
Nicole Brossard: »Jezik je orodje spremembe« Taja Topolovec \| Torek, 26 Januar 2010 Špela Bibič Torek, 26. januar 2010 Nicole Brossard (1943), quebeška pesnica, pisateljica in še marsikaj, velja za eno izmed ključnih figur ponovne oživitve frankofonske literatu... Beri dalje ...	Dr. Ulrich Janetzki: »Literatura je straniščna metlica za glavo« Taja Topolovec \| Ponedeljek, 4 Januar 2010 Pina Gabrijan Torek, 12. januar 2010 Ulrich Janetzki je vse od leta 1986 vodja literarnega centra Literarisches Colloquium Berlin – takrat je nasledil Walterja Höllererja, ustanovi... Beri dalje ...
Hendrik Kloninger: »Vsi Nemci poznajo Slovenijo, vendar najbrž drugače, kot si predstavljate.« Taja Topolovec \| Ponedeljek, 21 December 2009 Tanja Petrič Ponedeljek, 21. december 2009 Goethe-Institut ni le sinonim za tečaje nemškega jezika, temveč je vse bolj dejaven tudi na področju kulture. Kot katalizator medkulturnega dialoga ... Beri dalje ...	Arnold Stadler: »Vse knjige, ki sem jih napisal, so sestavljene iz samih neprečrtanih stavkov« Taja Topolovec \| Petek, 4 December 2009 Kaja Kokot Žanič Sobota, 5. december 2009 Arnold Stadler (1954) je avtor kratkih zgodb, esejev, poezije, »psalmov« in romanov; slednji opisujejo predvsem življenje v njegovem domačem, zg... Beri dalje ...

Ewa Sonnenberg: »Moč resnice lahko doseže nemogoče« Taja Topolovec \| Ponedeljek, 30 November 2009 Barbara Jurša Ponedeljek, 30. november 2009 Ewa Sonnenberg (1967) je priznana poljska pesnica, ki je magistrirala na glasbeni akademiji v Vroclavu, nato pa diplomirala iz kreativnega p... Beri dalje ...	Magdalena Tulli: »Čas je osnova mehanizma, ki vodi k uničenju« Taja Topolovec \| Petek, 13 November 2009 Staša Pavlović Petek, 13. november 2009 Z Magdaleno Tulli (1955) sem se srečala dan po njenem literarnem večeru v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer je zbranim med drugim brala odlom... Beri dalje ...
Claire Keegan: »Bali bi se nekomu ne dati vode« Taja Topolovec \| Sobota, 10 Oktober 2009 Barbara Jurša Sobota, 10. oktober 2009 Claire Keegan, mojstrica kratke zgodbe ter prisrčna in izjemno odločna dama vilinskih, ognjenih las, se je rodila kot najm... Beri dalje ...	Oksana Stifanivna Zabužko: »Najbolj razvpita knjiga devetdesetih« Taja Topolovec \| Ponedeljek, 5 Oktober 2009 Andreja Kalc Ponedeljek, 5. oktober 2009 Oksana Stifanivna Zabužko je ena osrednjih figur sodobne ukrajinske kulture in izjemno zanimiva avtorska osebnost, ki po že redkem principu renesančnega un... Beri dalje ...
Rumen Leonidov: »Poezija je zvok, ki izhaja iz molčanja« Taja Topolovec \| Četrtek, 10 September 2009 Staša Pavlović, Petra Meterc Četrtek, 10. september 2009 Rumen Leonidov (1953) je bolgarski pesnik, aktiven novinar, publicist, založnik, prevajalec iz ruščine in francoščine ... Beri dalje ...	Maja Visinski: »Zelo egotripovsko početje« Taja Topolovec \| Četrtek, 7 Maj 2009 Tjaša Razdevšek Četrtek, 7. maj 2009 Maja Visinski (1981) je svoj pesniški prvenec Zgladi me v žensko (2008) izdala kot izbranka literarnega natečaja revije Mentor na Festivalu... Beri dalje ...
Lijana Dejak: »Obožujem pisatelje z žilico za prefinjeno ironijo« Taja Topolovec \| Četrtek, 9 April 2009 Tanja Petrič Četrtek, 9. april 2009 Lijana Dejak, rusistka in anglistka, je začela svojo poklicno pot s prevajanjem strokovnih besedil in tolmačenjem iz ruščine. Iz nepridobitništva,... Beri dalje ...	Kristina Hočevar: »Iz političnega lahko izstopiš v užitku« Taja Topolovec \| Sobota, 28 Marec 2009 Taja Topolovec Sobota, 28. marec 2009 Kristina Hočevar (1977) je svojo poezijo najprej zapisala V pliš (2004), nato je besedno tipala Fizični rob (2007), najbolj sveže, najbolj odsekano kratk... Beri dalje ...
GonÃ§alo M. Tavares: „Literatura je osebna znanost“ Taja Topolovec \| Sreda, 18 Februar 2009 Barbara Jurša Sreda, 18. februar 2009 Na portugalskega avtorja Gonçala M. Tavaresa, predavatelja teorije znanosti, opozarjajo kot na markantno literarno odk... Beri dalje ...	Mateja Komel Snoj: »Kovačič je vsako besedo napisal večkrat« Taja Topolovec \| Četrtek, 5 Februar 2009 Taja Topolovec Četrtek, 5. februar 2009 Z Matejo Komel Snoj smo se pogovarjali o ponovnem prebiranju opusa Lojzeta Kovačiča, ki ga je po delcih zbrala in uredila kot Fragmente o prišle... Beri dalje ...

Kategorije: Intervju, Portret

Prihajajoči dogodki:

Predstavitev knjige Duhovna numerologija 09.09.2010 | 18:00 h
Predstavitev knjige Sto obrazov notranje... 09.09.2010 | 18:00 h
Srečebranja: Spomenka Hribar & Sašo Hr... 09.09.2010 | 18:00 h
Literarni večer z Darčem Dretnikom 09.09.2010 | 20:00 h
Solze izpirajo bolečino: predstavitev k... 10.09.2010 | 19:00 h

Na tapeti:

AIRBELETRININ NATEČAJ: ZAMIK DATUMOV!

Zaradi izjemnega odziva na Airbeletrinin natečaj – prejeli smo kar 72 kuvert – smo žal prisilje...

Vilenica, jutro, zadnji dan

V ritmih, ki jih je narekoval Fake Orchestra, in ob plesu mnogih gostov se je sinoči uradno sklenil ...

»Vsak gledalec je že igralec v svoji zgodbi, vsak igralec, vsak človek akcije je gledalec iste zgodbe.« (Jeaques Rancière: Emancipirani gledalec)

Arts&Politics je naslov predstave eksperimentalnega umetniškega kolektiva Superamas (pri nas uprizor...

Na naših avtobusih (še) ni teofilov

Pred dnevi je tudi pri nas zaokrožila novička, da se je Teofil Pančić, malosrbski kolumnist, literar...

Poetullus: časopis festivala Dnevi poezije in vina 2010

Prvič v zgodovini štirinajstletnega festivala, ki se je letos preselil na Ptuj, je izšel tudi uradni...

B. Andjelković: V labirintih Pelevinove proze
Johhny B. Štulić, fantom slobode
Samotni jezdec liberalizma (Kritiška beležka)

Air kanal:

PROJEKTOR VABI

Video posnetki in foto utrinki z Vilenice. Za video klikni tukaj, za foto tukaj....

NOVE MOČI

Airbeletrina je fluiden organizem, ki vedno potrebuje nove sodelavce: če bi radi prispevali, nam pišite! ...

Kategorije: Air kanal

Prijava na email novičke:

Povej naprej ali se prijavi na RSS obveščanje:

Pentljanje in zalivanje: literarni svet Gregorja Rozmana Žiga Rus \| Sreda, 18 Avgust 2010 Ko je Gregor Rozman lani bral na jesenskem literarnem večeru LUDa Literatura, je po precej eksplicitni zgodbi in rahlo neudobni tišini, ki je sledila, povezovalka Petra Koršič povzela: ''No, ta jesen ... Beri dalje ...	Urban Vovk o Društvu slovenskih literarnih kritikov Gašper Jakovac \| Torek, 3 Avgust 2010 Oktobra leta 2008 je bilo ustanovljeno Društvo slovenskih literarnih kritikov. Ustanovitev društva je pomenila signal in napoved. Signal kulturni srenji, da položaj literarne kritike in kritikov v nje... Beri dalje ...
Računski stroj Burroughs Bojan Andjelković \| Četrtek, 8 Julij 2010 William S. Burroughs je svetovnemu in slovenskemu bralstvu znan predvsem kot džankijevski guru ter avtor romanov Džanki in Goli obed, ki sta v slovenskem prevodu izšla pred skoraj dvema desetletjema. ... Beri dalje ...	Zakulisje nebes, pekla in kar je še te metafizične navlake: Založeni raj Izarja Lunačka in Boga Brezimnega Ana Bogataj \| Sreda, 30 Junij 2010 Tako pompozno najavljen, da so umanjkale le še fanfare, je sedaj končno tu: intervju z "možem mnogih talentov", kot ga je poimenoval naš urednik, kateremu slava in čast veljata, da je Airbeletrina pos... Beri dalje ...
Avtor, ki se ne pusti zvleči nazaj v realizem: intervju z Danielom Kehlmannom Aljoša Harlamov \| Torek, 22 Junij 2010 Doma so zdaj vsi zdravi, na cesti ni bilo gneče in z Danielom Kehlmannom se končno vendarle dobiva. Direktor ptujske knjižnice nama odstopi svojo pisarno, nama postreže z vodo in sede zraven, da popaz... Beri dalje ...	PRVA POMOČ ZA KRESNIKOVE ZAGATE Uredništvo \| Ponedeljek, 21 Junij 2010 Gotovo ste že bili v takšnem položaju: ravno letos vam res ni uspelo prebrati vseh nominirancev, čeprav ste se trudili; faks, služba, otroci – ali morda vse skupaj – so vam ukradli še tistih nekaj min... Beri dalje ...
Portret Meše Selimovića Andrej Tomažin \| Ponedeljek, 14 Junij 2010 Nedopustno je govoriti o »nedvomno velikem pisatelju«, »velikanu proze«, hierarhizacija tako kritike kot sočasnih literarnih analiz pogosto pušča sledove še dolgo v prihodnost, ne meneč se za raznolik... Beri dalje ...	Literatura je konkretna, tako kot je konkretna jajčna solata ali kravje vime: INTERVJU S PAVLOM VILIKOVSKYM Maja Žvokelj \| Petek, 11 Junij 2010 V Slovenijo se je minuli teden vrnil eden izmed najbolj cenjenih slovaških pisateljev, nagrajenec Vilenice 1997, Pavel Vilikovsky. Pisatelj, ki sam sebe označuje za redoljubnega grafomana, je kljub te... Beri dalje ...
"Proza je težko delo - pesem je igra": portret Jeroena Theunissena Sonja Zlobko \| Torek, 1 Junij 2010 Jeroen Theunissen je belgijski, natančneje flamski pisatelj, ki je v okviru evropske literarne mreže Halma meseca maja gostoval v Ljubljani. Literarni večer v okviru Društva slovenskih pisateljev, ki ... Beri dalje ...	Rečni vodnik po gotski deželi groze: portret Richarda Flanagana Petra Meterc \| Sobota, 22 Maj 2010 Uganka za vedoželjne glave: Kaj imajo skupnega vombati, bivša tovarna verig v Lescah in zenovska skrivnost o zvoku ploska ene dlani? Hja, pravzaprav nič. Vsaj dokler ne sežemo po romanu Plosk ene dlan... Beri dalje ...

Jaz in Kehlmann*: literarni portret Daniela Kehlmanna Aljoša Harlamov \| Torek, 18 Maj 2010 Prebudil sem se, ko je na vrata kupeja potrkal sprevodnik. Da mu naj pokažem karto. Da moram prestopiti v Zidanem Mostu. Če sem slišal? Ja, sem zagodrnjal, ja. Mukoma sem se dvignil. Zleknjen sem b... Beri dalje ...	Po smrti nam nihče ne bo naredil kapučina: portret Michala Viewegha Katarina Koprivnikar \| Četrtek, 13 Maj 2010 ''Pisanje je zame očitno edina možnost, kako vsaj formalno, vsaj delno uredim ta neulovljivi kaos povsod naokrog. Istočasno je edina možnost, kako lahko svoje življenje iztrgam iz goltanca pozabe.'' T... Beri dalje ...
Ameriške sanje dečka, ki želi biti pisatelj: portret Jonathana Franzena Kristina Božič \| Četrtek, 6 Maj 2010 Američani so si leta 2001 oddahnili. Prejšnja leta so nagrade za najboljša dela ameriške literature najraje odhajale v roke temnopoltih Američanov in drugih potomcev priseljencev. Ko se je prah zruš... Beri dalje ...	INTERVJU Z NOBELOVKO Uredništvo \| Sreda, 5 Maj 2010 Nobelovka Herta Müller je pred nabito polno Dramo SNG Ljubljana odprla Fabulo 2010. Da pa ta zgodovinski trenutek ne bi kar tako zdrsnil skozi pozabljive možganske celice, objavljamo še del intervjuja... Beri dalje ...
Veliki fazani požrejo veliko zelenih sliv: portret Herte Müller Gašper Jakovac \| Nedelja, 2 Maj 2010 Princ Evgen Savojski je v službi habsburških cesarjev leta 1716 z obrambo Petrovaradinske trdnjave – prav tiste, kjer se dandanašnji vsa Evropa zbira na festivalu Exit – osmansko armado spravil na ko... Beri dalje ...	Vesna Lemaić in Tina Grandošek: Zgodbe, ob katerih »zavibrirajo« prsti Taja Topolovec \| Četrtek, 25 Marec 2010 Kristina Sluga Petek, 26. marec 2010 V poplavi knjižnih del, ki vsako leto preplavijo naš knjižni trg, sta pozornost zbudila tudi dva kratkozgodbarska prvenca Vesne Lemaić (1981) in Tine Gr... Beri dalje ...
Nicole Brossard: »Jezik je orodje spremembe« Taja Topolovec \| Torek, 26 Januar 2010 Špela Bibič Torek, 26. januar 2010 Nicole Brossard (1943), quebeška pesnica, pisateljica in še marsikaj, velja za eno izmed ključnih figur ponovne oživitve frankofonske literatu... Beri dalje ...	Dr. Ulrich Janetzki: »Literatura je straniščna metlica za glavo« Taja Topolovec \| Ponedeljek, 4 Januar 2010 Pina Gabrijan Torek, 12. januar 2010 Ulrich Janetzki je vse od leta 1986 vodja literarnega centra Literarisches Colloquium Berlin – takrat je nasledil Walterja Höllererja, ustanovi... Beri dalje ...
Hendrik Kloninger: »Vsi Nemci poznajo Slovenijo, vendar najbrž drugače, kot si predstavljate.« Taja Topolovec \| Ponedeljek, 21 December 2009 Tanja Petrič Ponedeljek, 21. december 2009 Goethe-Institut ni le sinonim za tečaje nemškega jezika, temveč je vse bolj dejaven tudi na področju kulture. Kot katalizator medkulturnega dialoga ... Beri dalje ...	Arnold Stadler: »Vse knjige, ki sem jih napisal, so sestavljene iz samih neprečrtanih stavkov« Taja Topolovec \| Petek, 4 December 2009 Kaja Kokot Žanič Sobota, 5. december 2009 Arnold Stadler (1954) je avtor kratkih zgodb, esejev, poezije, »psalmov« in romanov; slednji opisujejo predvsem življenje v njegovem domačem, zg... Beri dalje ...

Ewa Sonnenberg: »Moč resnice lahko doseže nemogoče« Taja Topolovec \| Ponedeljek, 30 November 2009 Barbara Jurša Ponedeljek, 30. november 2009 Ewa Sonnenberg (1967) je priznana poljska pesnica, ki je magistrirala na glasbeni akademiji v Vroclavu, nato pa diplomirala iz kreativnega p... Beri dalje ...	Magdalena Tulli: »Čas je osnova mehanizma, ki vodi k uničenju« Taja Topolovec \| Petek, 13 November 2009 Staša Pavlović Petek, 13. november 2009 Z Magdaleno Tulli (1955) sem se srečala dan po njenem literarnem večeru v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer je zbranim med drugim brala odlom... Beri dalje ...
Claire Keegan: »Bali bi se nekomu ne dati vode« Taja Topolovec \| Sobota, 10 Oktober 2009 Barbara Jurša Sobota, 10. oktober 2009 Claire Keegan, mojstrica kratke zgodbe ter prisrčna in izjemno odločna dama vilinskih, ognjenih las, se je rodila kot najm... Beri dalje ...	Oksana Stifanivna Zabužko: »Najbolj razvpita knjiga devetdesetih« Taja Topolovec \| Ponedeljek, 5 Oktober 2009 Andreja Kalc Ponedeljek, 5. oktober 2009 Oksana Stifanivna Zabužko je ena osrednjih figur sodobne ukrajinske kulture in izjemno zanimiva avtorska osebnost, ki po že redkem principu renesančnega un... Beri dalje ...
Rumen Leonidov: »Poezija je zvok, ki izhaja iz molčanja« Taja Topolovec \| Četrtek, 10 September 2009 Staša Pavlović, Petra Meterc Četrtek, 10. september 2009 Rumen Leonidov (1953) je bolgarski pesnik, aktiven novinar, publicist, založnik, prevajalec iz ruščine in francoščine ... Beri dalje ...	Maja Visinski: »Zelo egotripovsko početje« Taja Topolovec \| Četrtek, 7 Maj 2009 Tjaša Razdevšek Četrtek, 7. maj 2009 Maja Visinski (1981) je svoj pesniški prvenec Zgladi me v žensko (2008) izdala kot izbranka literarnega natečaja revije Mentor na Festivalu... Beri dalje ...
Lijana Dejak: »Obožujem pisatelje z žilico za prefinjeno ironijo« Taja Topolovec \| Četrtek, 9 April 2009 Tanja Petrič Četrtek, 9. april 2009 Lijana Dejak, rusistka in anglistka, je začela svojo poklicno pot s prevajanjem strokovnih besedil in tolmačenjem iz ruščine. Iz nepridobitništva,... Beri dalje ...	Kristina Hočevar: »Iz političnega lahko izstopiš v užitku« Taja Topolovec \| Sobota, 28 Marec 2009 Taja Topolovec Sobota, 28. marec 2009 Kristina Hočevar (1977) je svojo poezijo najprej zapisala V pliš (2004), nato je besedno tipala Fizični rob (2007), najbolj sveže, najbolj odsekano kratk... Beri dalje ...
GonÃ§alo M. Tavares: „Literatura je osebna znanost“ Taja Topolovec \| Sreda, 18 Februar 2009 Barbara Jurša Sreda, 18. februar 2009 Na portugalskega avtorja Gonçala M. Tavaresa, predavatelja teorije znanosti, opozarjajo kot na markantno literarno odk... Beri dalje ...	Mateja Komel Snoj: »Kovačič je vsako besedo napisal večkrat« Taja Topolovec \| Četrtek, 5 Februar 2009 Taja Topolovec Četrtek, 5. februar 2009 Z Matejo Komel Snoj smo se pogovarjali o ponovnem prebiranju opusa Lojzeta Kovačiča, ki ga je po delcih zbrala in uredila kot Fragmente o prišle... Beri dalje ...