Nobelovka Herta Müller je pred nabito polno Dramo SNG Ljubljana odprla Fabulo 2010. Da pa ta zgodovinski trenutek ne bi kar tako zdrsnil skozi pozabljive možganske celice, objavljamo še del intervjuja s pisateljico: spraševali sta Staša Grahek in Alenka Vesenjak, predstavnici dveh medijev (RTV in STA). Pred vami torej ni predvidljiv in olepšan klasični intervju, ampak surovo življenjski zapis koščka pogovora s Herto Müller – kot je vse skupaj ujel magnetofonski trak.

Staša Grahek, RTV:

Ste razočarani nad demokracijo?

Herta Müller:

Seveda, vsak je nekoliko razočaran, ljudje v Romuniji še veliko bolj kakor sama osebno. Tudi v ostali Evropi je podobno, stare strukture so ohranjene in so še vedno  prisotne v javnem življenju. Stare nomenklature so si skozi divjo privatizacijo prigrabile veliko vpliva in premoženja. Novo strukturo obvladujejo stari ljudje in takšna struktura ne more imeti integritete in uživati zaupanja. Stari sistem se je vzpostavil na novo, to je vse, kar se je zgodilo; v Romuniji je to še posebej prisotno in od tod toliko korupcije, saj se vsi med sabo poznajo in drug drugemu nudijo usluge, ostali pa nimajo možnosti, ker nimajo dostopa do teh krogov.

Alenka Vesenjak, STA:

Kdo se danes sooča in ukvarja z bližnjo zgodovino v Romuniji? Je stanje podobno kot v Italiji, kjer se o fašizmu ne razpravlja veliko?

Herta Müller:

Seveda obstajajo ljudje, ki raziskujejo polpreteklo zgodovino, arhivi so teoretično odprti, vendar jih je premalo. Dobro je, če to primerjamo s fašizmom – tudi Romunija je bila fašistična država, Antonescu je konec koncev deloval na fašistični strani v drugi svetovni vojni. In o tem se v Romuniji sploh ne diskutira. Po letu 1945 je bilo čisto drugače in seveda totalitarno, toda o tem se ne govori in to je prvo potvarjanje zgodovine, ki se je v Romuniji zgodilo, kar je za nas seveda usodno in zelo boleče. Usodno, ker je tudi zaradi tega spet na oblasti ekstremna desnica in spet je na dnevnem redu tipični fašistični vokabular, iste fraze, tudi fašistična mentaliteta. Marsikdo je po padcu komunizma mislil, da se tja ne bomo več vrnili, ampak očitno smo se. Skratka, seveda obstajajo zgodovinarji politologi, ki raziskujejo našo polpreteklo zgodovino, toda še vedno je ogromno stvari, ki niso razjasnjene. Recimo, vse do danes ni popolnoma jasno, kako se je pravzaprav zgodil Ceauşescov padec; govori se o revoluciji, ampak po mojem mnenju to ni bila revolucija. Še sami ne vemo, kaj točno se je zgodilo in kdo je vse skupaj sprožil in streljal prvi, saj so na tem slavnem dogodku pobili več kot tisoč ljudi. Tudi tega ne vemo, kdo točno je na koga streljal. Ostajajo družine, ki še danes ne vedo, kdo je postrelil njihove člane, kdo je odgovoren. Ti dosjeji so še zmeraj zaklenjeni in nedostopni javnosti. In seveda to ni podlaga za izgradnjo zdrave demokracije.

Staša Grahek, RTV:

Kako reagirate na trditve, da je bilo že dovolj govora o totalitarizmih?

Herta Müller:

Ljudje, ki to govorijo, imajo nek interes v ozadju in to trdijo od vsega začetka. Tudi Prima Levija so utišali po vojni. Obstajajo ljudje, ki to trdijo že 20 let. Toda izkazalo se je, da to ne deluje. Ljudje imajo občutja in izkušnje, notranje življenje in to se seveda vsakodnevno prenaša v naš vsakdanjik. Obstaja na tisoče ljudi po vsem svetu, ki imajo isto izkušnjo in morajo z njo živeti in zato tudi obstajajo pričevanja, ne glede na to, kako močno jih hočejo zatreti. Zgodovina se ne konča kar tako, ko obrnemo list na koledarju, posledice so ključne; travme, notranje rane v ljudeh: s tega stališča bi bilo absurdno, da bi karkoli zamolčali. Vemo, da se te travme in bolečine prenašajo z generacije na generacijo; danes vemo, da imajo otroci tistih, ki so preživeli holokavst, globoke duševne rane zaradi vsega, kar so njihovi starši preživeli.

Staša Grahek, RTV:

Ljubljana dobiva Titovo cesto.

Herta Müller:

Tita sem pogosto srečevala v Temišvaru in od blizu videla ta kult osebnosti, ki se mi je zdel grozen: snemanje Tita na stadionu, petje pesmi za Tita ... Kult osebnosti okrog Tita je bil strahovit, Tito pa ni bil tako liberalen.

Ujet zgodovinski trenutek: nobelovka Herta Müller v Drami SNG Ljubljana, 3.5.2010 - otvoritev Fabule 2010

Foto: Mojca Pišek