| Kristina Hočevar: »Iz političnega lahko izstopiš v užitku« | | Natisni | |
| Prispeval Taja Topolovec |
| Sobota, 28 Marec 2009 14:26 |
|
Taja Topolovec Sobota, 28. marec 2009  Kristina Hočevar (1977) je svojo poezijo najprej zapisala V pliš (2004), nato je besedno tipala Fizični rob (2007), najbolj sveže, najbolj odsekano kratke in morda tudi najbolj ostre do sedaj pa so pesmi zbrane v zbirki Repki (2008), ki je izšla pri založbi Škuc.
Kristina Hočevar je končala študij slovenistike in splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ob tem, da pesmi v ritmu lovi na papir in išče vizualne učinke ločil, poezijo transformira tudi v dijakom in dijakinjam »prijazno« ter jo podaja kot učno snov. Naslove in spremne besede vidi kot bolj ali manj škodljive, zato bodimo kratki z uvodom v najino besedovanje, ki sva ga pričeli med Ljubljano in Tokiom ter končali pri zadnji piki, ki je (ponovno) ostala avtoričina.
Na notranji platnici zbirke Fizični rob beremo: »Kristina Hočevar (1977, Ljubljana – Tokio)«. Zakaj Tokio? Tokio kot moja končna destinacija. In zakaj ravno Tokio? V tem mestu so najbolj nenavadni prostori na svetu. Je mesto, kjer kot tujec res nikogar ne zanimaš. Navdušuje me ekstremizem Japonske - tradicija in vrhunska najsodobnejša tehnologija, njihova natančnost in estetika v japonskem vsakdanu. Posebnost njihovega odnosa do doživljanja, do spominjanja in do smrti. Najprej V Pliš (2004), nato do Fizičnega roba (2007), dokler se ne znajdemo med odsekanimi Repki (2008). Vsaka izmed zbirk deluje kot zaključena celota, nikakor ne kot naključen zbir posameznih pesmi, nastalih v nekem obdobju, temveč kot zgodba s pričetkom in koncem. So pesmi zato praviloma brez naslovov ali oštevilčene kot poglavja? Zbirke so gotovo celote, a ne vem, ali so te celote kot zgodbe zaključene, ali res imajo konec. Vse tri knjige so nekako tako izpisane, ampak ta zaključenost gotovo pomeni le neko perspektivo, le en vidik 'zgodbe' – no, morda je ravno zaradi tega možen konec. Nekoč sem bolj za šalo kot za res poskusila pesmi nasloviti, a sem kmalu ugotovila, da bi bilo to slabo, če že ne uničujoče zanje. Prvi zbirki sta izšli pri Cankarjevi založbi, zadnja pri Škucu v zbirki Lambda. Zakaj ste tokrat izbrali drugo založbo? Koliko pomembna je sicer po vašem mnenju izbira založnika oz. založbe? Predvsem se mi zdi nujno, da lahko s svojo založbo oziroma urednikom ustrezno komuniciram in da ne prihaja do nesporazumov. Dobro je, da ti je politika ali pa raje - osebni pogled na literaturo – ta ni toliko odvisen od preživetvenih interesov - urednika vsaj do neke stopnje blizu. Malo predolga je zgodba okrog moje izbire ene in druge založbe. Repki se gotovo počutijo bolj domače pri Lambdi, ampak z obema založbama naj bi sodelovala tudi v prihodnje. Vaše pesmi sestavljajo tudi antologijo najlepših slovenskih ljubezenskih pesmi po izboru slovenskih pesnikov, naslovljeno Vsaka ljubezen je pesem. Katero bi sicer sami med svojimi izbrali za najlepšo? V omenjeni antologiji je res ena moja pesem iz prvenca. Redko katero od svojih pesmi bi sama označila za lepo ljubezensko pesem. Dvomim o tem, da je pisanje ali točneje objavljanje tega pisanja situacija, ki izvira iz pozicije ljubezni/ljubiti. Bi pa med pesmimi v zvezi z ljubeznijo, ki imajo ob vsakem branju učinek name, izbrala lepo pesem W. H. Audna – Funeral Blues in nelepo Balado za Metko Krašovec Tomaža Šalamuna. Sami v najbolj sveži zbirki Repki v 9. pesmi zapišete: »samo erotika mi ostane. erotika ljubimk. nič širšega, družbenega, opozorilnega, nič koristnega.« Kar glede na družbenokritično naravnanost zbirke, v kateri se politično pojavlja kot predigra, kjer se družbeno meša med poljube in skrivne dotike, zazveni predvsem kot malo grenka ironija, ali pač? Ja, verjetno gre za ironijo. V 51. pesmi Repkov nato beremo: »mi govoriš, da ni pomemben razkol v javni in zasebni, intimni in politični drži posameznice.« Kdaj in kako lahko po vašem mnenju polje intimnega, erotičnega pobegne družbenemu in političnemu, če sploh? So stene in spuščene rolete, ki jih je zbirka polna, dovolj za izstop iz obojega? Iz družbenega oziroma iz političnega lahko izstopiš v užitku, kdaj se to zgodi, je odvisno od sposobnosti in konstitucije posameznika ali posameznikov, odvisno je tudi, na katere vrste užitek mislimo. Če govorim zgolj o sebi, mislim, da gre predvsem za neko stanje in naravnanost, tudi notranjo suverenost, ki prebija zidove in rolete, za katere te zunanjost potiska. V kakšnem agregatnem stanju vam je poezija najbližje - v pisanem, z vizualnimi učinki, ki jih ustvarjajo presledki in nenavadno postavljena ločila, ali takrat, ko jo izrekate na glas zase oz. pred večjo ali manjšo množico? Poezijo večinoma vidim in nato zaznam kot ritem. Izpisovanje se potem ne dogaja nujno v tišini, dostikrat lahko v ozadju igra izbrana glasba. Pred nekaterimi določenimi množicami pesmi potem rada berem. Ko jih berem pred drugimi, se prestavim na povsem drugo raven kot ob branju na glas zase ali ob tihem branju, še zmeraj pa se včasih ukvarjam s tem, koliko se je treba odtujiti ali v kakšno stanje se je treba pripraviti, da mi branje ni tudi mučno. Ob tem, da ste pesnica, ste tudi pedagoginja. Kako se poezija v pedagoškem diskurzu transformira, na kakšen način jo skušate približate vašim dijakinjam in dijakom? Dijake in dijakinje želim predvsem ohrabriti za interpretacijo, prej pa jim poskušam spodbujati doživljanje oziroma izražanje doživljanja, s čimer imajo mnogi težave. Pogosto je prvi korak do tega to, da pesem (/prozo/dramo) skrajno popreprostim, napeljem jih na neko situacijo, ki je njim blizu in potem počasi pridemo do poezije – zaradi učnega načrta in odmerjenega časa pa to seveda ni vedno mogoče. Jim kdaj prepuščate v interpretacijo lastne pesmi? Zanimanje za mojo poezijo so pokazali letos, ko so videli mojo fotografijo v časopisu, sama jim poezije nisem približevala tako, da bi jim ponujala v interpretacijo svojo. V nekaterih razredih so me prosili, naj jim prinesem knjige v šolo. Nekateri pa so že brali sami in postavili tudi kakšno vprašanje. Najtežje je ljudem, kaj šele dijakom, razložiti različne vloge, ki jih ustvarjam(o). Treba se je popolnoma distancirati od lastne poezije, če želiš govoriti o njej. Spremno besedo vsebuje samo vaša druga zbirka, Fizični rob. V Repkih jo izpišete sami, v obliki zadnje, 111. trivrstične pesmi: »manj pomembno, manj osredotočeno, manj/ obljubljeno, ker še nisi zbrala poguma/ in sama predala neba.« Kot koliko pomemben vidite pogled od zunaj, ki zaključuje vašo zbirko? Spremne besede imajo po mojem mnenju na splošno bolj ali manj škodljiv učinek. Poleg tega, da se v različnih (krajših) predstavitvah knjige potem ponavljajo stavki iz spremne besede, precej vplivajo na recepcijo premnogih bralcev slovenske poezije. Na lanskem festivalu Pranger sem se prepričala, da se ljudje – ne le laično bralstvo, ampak tudi nekateri kritiki – velikokrat zelo zanašajo nanje. Menijo, da se avtor stoodstotno strinja z interpretacijami, ki jih dovoli v spremni besedi, oziroma da bi se moral. Kar pa se tiče pesmi 111 v Repkih - sama rada predstavljam različne glasove, različne perspektive, včasih so to tiste 'od zunaj'. Pogled od zunaj je zame v glavnem najmanj pomemben, v kolikor ne gre za točno določenega drugega oziroma drugo. Torej raje sami postavite zadnjo piko? Če sama postavim zadnjo piko, upam, da ta drugemu znova postavi nov vprašaj. Fotografija: Nada Zgank --- |
Knjiga priznanj: Uroš ZupanAirBeletrina | Torek, 15 Maj 2012  Knjiga priznanj (izpovedi) je album z vprašanji, ki je bil popularen predvsem v devetnajstem stoletju. Na vprašanja so odgovarjali sorodniki, prijatelji, znanci in obiskovalci lastnika albuma. V pisat... Beri dalje ... |
Knjiga priznanj: Andrej BlatnikAirBeletrina | Torek, 8 Maj 2012  Knjiga priznanj (izpovedi) je album z vprašanji, ki je bil popularen predvsem v devetnajstem stoletju. Na vprašanja so odgovarjali sorodniki, prijatelji, znanci in obiskovalci lastnika albuma. V pisat... Beri dalje ... |
Knjiga priznanj: Katja PeratKatja Perat | Torek, 17 April 2012  Knjiga priznanj (izpovedi) je album z vprašanji, ki je bil popularen predvsem v devetnajstem stoletju. Na vprašanja so odgovarjali sorodniki, prijatelji, znanci in obiskovalci lastnika albuma. V pisat... Beri dalje ... |
Knjiga priznanj: Jani Virk (Pogovori o pisanju, založništvu, navadah in najljubših prigrizkih.)Manca G. Renko | Torek, 3 April 2012  Knjiga priznanj je album z vprašanji, ki je bil popularen predvsem v devetnajstem stoletju. Na vprašanja so odgovarjali sorodniki, prijatelji, znanci in obiskovalci lastnika albuma. V pisateljskem s... Beri dalje ... |
Knjiga priznanj (pogovori o pisanju, založništvu, navadah in najljubših prigrizkih): Noah CharneyManca G. Renko | Torek, 20 Marec 2012  Knjiga priznanj (izpovedi) je album z vprašanji, ki je bil popularen predvsem v devetnajstem stoletju. Na vprašanja so odgovarjali sorodniki, prijatelji, znanci in obiskovalci lastnika albuma. V pis... Beri dalje ... |
Iz Rusije z ljubeznijo: portret Mihaila ŠiškinaAljoša Harlamov | Sreda, 7 Marec 2012  Postmodernistična objokovanja gor ali dol, pisatelji še vedno potrebujejo zgodbe. Seveda zato, ker jih v resnici potrebujejo bralci. Povpraševanje po zgodbah je danes neutolažljivo in včasih se zdi, d... Beri dalje ... |
Amitav Ghosh: portretAna Jelnikar | Petek, 24 Februar 2012  Bengalski pisatelj Amitav Ghosh, avtor osmih mednarodnih uspešnic, je trenutno eno najbolj prepoznavnih imen indijskega pisanja v angleškem jeziku. Leta 1981 se je z objavo romana Otroci polnoči dvakr... Beri dalje ... |
''Zelo jezen človek sem'': intervju z Boštjanom NaratomNina Pfajfar | Ponedeljek, 20 Februar 2012  Znani glasbenik, doktor filozofije in svobodni umetnik (profesura na oddihu) je izbral pravi kraj in čas: Kino Šiška na topel in temen decembrski petek, poln zanimivih koncertov. Kmalu bodo prišli nje... Beri dalje ... |
"V tem delu me je veselilo provocirati": Intervju z Alojzom IhanomAljoša Harlamov | Ponedeljek, 9 Januar 2012  Medtem ko čakam na Alojza Ihana, se razgledujem po njegovi pisarni na medicinski fakulteti. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo je od zunaj, s hodnika, videti točno tako, kot je slišati. Prece... Beri dalje ... |
"V svojem trdnem jedru je danes novinarstvo boljše kot kadarkoli prej"Katja Šircelj | Torek, 20 December 2011  Delovo pero Boštjan Videmšek je zagotovo eden prodornejših novinarjev svoje generacije in upam si celo zapisati, da ga lahko z gotovostjo prištejemo med tistih nekaj najžlahtnejših slovenskih novinarj... Beri dalje ... |
Niti ne intervju z Glorjano VeberAna Bogataj | Ponedeljek, 7 November 2011  Na Resljevi ulici v Ljubljani je svoje prostore po dveh letih delovanja dobil inštitut IRIU, odprta institucija z vsaj občasno zaklenjenimi vrati. Kadar so odprta, to pomeni povabilo, zato se ne bojte... Beri dalje ... |
Rüdiger Safranski: Virtuoz življenja v boju proti ekonomizaciji mišljenjaManca G. Renko | Ponedeljek, 24 Oktober 2011  Med svojim velikim potovanjem po Nemčiji je Madame de Staël zapisala, da je duh spoj poznavanja stvari in ljudi. Četudi sta od utrnjene misli minili že dve stoletji, njena resničnost ni zbledela.... Beri dalje ... |
Dnevi poezije in vina: portreti častnih gostovNina Pfajfar, Maruša Samobor Gerl, Eva Markun | Torek, 23 Avgust 2011  Od srede pa do sobote bo potekal vsakoletni festival Dnevi poezije in vina, ki bo že drugo leto gostoval v mestu Ptuj. Nastopilo bo 26 domačih in tujih pesnic ter pesnikov, ki bodo svojo poezijo bra... Beri dalje ... |
Ko raver postane pisatelj: intervju s Michalom HvoreckýmMaja Žvokelj | Torek, 17 Maj 2011  Splet dandanes odpira vrata v svet in potiska umetnike bližje recipientom njihove umetnosti. Zaradi moči družabnih spletnih strani je nastal tudi sledeč intervju. Z mladim slovaškim pisateljem in novi... Beri dalje ... |
"Telo je mnogo teles in umetniško delo je mnogo umetniških del" : intervju z Alešem ŠtegromGašper Jakovac | Torek, 12 April 2011  Že konec decembra 2010 sva z Alešem Štegrom začela intervju, ki naj bi se skoraj izključno posvečal njegovi zadnji izdaji, že peti pesniški zbirki, Knjigi teles. Usoda je hotela, da sva nadaljevala ... Beri dalje ... |
Kdo je César Aira?Andrej Rot | Torek, 29 Marec 2011  Romanopisec in esejist César Aira se je rodil leta 1949 v mestu Coronel Pringles, okoli šeststo kilometrov južno od mesta Buenos Aires. V argentinsko glavno mesto se je preselil leta 1967. Preživlj... Beri dalje ... |
Trenutek norosti Margriet de MoorMateja Seliškar Kenda | Ponedeljek, 28 Marec 2011  »Imaš zgodovino in imaš prihodnost. Vmes je zelo zanimiv trenutek, v katerem se svet spremeni.« Margriet de Moor: Virtuoz Ena najpomembnejših nizozemskih avtoric je v nekem intervjuju dejala, da ... Beri dalje ... |
Christoph Ransmayr, sprehajalec po robovihAljoša Harlamov | Ponedeljek, 28 Marec 2011  O Christophu Ransmayru, enem zanimivejših sodobnih avstrijskih oziroma kar srednjeevropskih pisateljev, niti v času sodobne informacijske histerije ni mogoče izbrskati prav veliko. Vzroka za to sta na... Beri dalje ... |
Kar pripovedujem, to sem: Intervju z Mirano Likar BajželjŽiga Rus | Sreda, 9 Februar 2011  Literatura Mirane Likar Bajželj je vedno na lovu za resnico: ne za tisto ''tam zgoraj'', ampak za tisto, ki je okoli nas, ki je sestavljena iz večih resnic, a prav zato tudi svoja lastna. Z odstiran... Beri dalje ... |
Biti v dvoje, v pesmi dveh: intervju s Sašo PavčekCarmen L. Oven | Torek, 18 Januar 2011  Njeni ustvarjalni svetovi so prepleteni, svilena nit med njimi je beseda – pisana, gledališka, esejistična ali nenazadnje pesniška beseda. Danes prvakinja SNG Drama Ljubljana in profesorica za dram... Beri dalje ... |
Ljubezen dvoedina: pogovor s Cirilom ZlobcemCarmen L. Oven | Sreda, 17 November 2010  »Kako vesela sem, da sem bila lahko žalostna ob vaši knjigi,« so bile besede bralke iz Maribora, s katerimi se je poetu zahvalila za njegovo, za zdaj zadnjo pesniško zbirko.Res je žalostna ta pesniš... Beri dalje ... |
O pisanju, življenju in sploh vsem z Andrejem BlatnikomŽiga Rus | Torek, 2 November 2010 Dve desetletji po tem, ko je uredil zbornik tujih in domačih prispevkov o vprašanjih kreativnega pisanja, je Andrej Blatnik izdal tudi svoj lasten priročnik: Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do na... Beri dalje ... |
Pentljanje in zalivanje: literarni svet Gregorja RozmanaŽiga Rus | Sreda, 18 Avgust 2010  Ko je Gregor Rozman lani bral na jesenskem literarnem večeru LUDa Literatura, je po precej eksplicitni zgodbi in rahlo neudobni tišini, ki je sledila, povezovalka Petra Koršič povzela: ''No, ta jesen ... Beri dalje ... |
Urban Vovk o Društvu slovenskih literarnih kritikovGašper Jakovac | Torek, 3 Avgust 2010  Oktobra leta 2008 je bilo ustanovljeno Društvo slovenskih literarnih kritikov. Ustanovitev društva je pomenila signal in napoved. Signal kulturni srenji, da položaj literarne kritike in kritikov v nje... Beri dalje ... |
Računski stroj BurroughsBojan Andjelković | Četrtek, 8 Julij 2010  William S. Burroughs je svetovnemu in slovenskemu bralstvu znan predvsem kot džankijevski guru ter avtor romanov Džanki in Goli obed, ki sta v slovenskem prevodu izšla pred skoraj dvema desetletjema. ... Beri dalje ... |
Zakulisje nebes, pekla in kar je še te metafizične navlake: Založeni raj Izarja Lunačka in Boga BrezimnegaAna Bogataj | Sreda, 30 Junij 2010  Tako pompozno najavljen, da so umanjkale le še fanfare, je sedaj končno tu: intervju z "možem mnogih talentov", kot ga je poimenoval naš urednik, kateremu slava in čast veljata, da je Airbeletrina pos... Beri dalje ... |
Avtor, ki se ne pusti zvleči nazaj v realizem: intervju z Danielom KehlmannomAljoša Harlamov | Torek, 22 Junij 2010  Doma so zdaj vsi zdravi, na cesti ni bilo gneče in z Danielom Kehlmannom se končno vendarle dobiva. Direktor ptujske knjižnice nama odstopi svojo pisarno, nama postreže z vodo in sede zraven, da popaz... Beri dalje ... |
PRVA POMOČ ZA KRESNIKOVE ZAGATEUredništvo | Ponedeljek, 21 Junij 2010  Gotovo ste že bili v takšnem položaju: ravno letos vam res ni uspelo prebrati vseh nominirancev, čeprav ste se trudili; faks, služba, otroci – ali morda vse skupaj – so vam ukradli še tistih nekaj min... Beri dalje ... |
Portret Meše SelimovićaAndrej Tomažin | Ponedeljek, 14 Junij 2010  Nedopustno je govoriti o »nedvomno velikem pisatelju«, »velikanu proze«, hierarhizacija tako kritike kot sočasnih literarnih analiz pogosto pušča sledove še dolgo v prihodnost, ne meneč se za raznolik... Beri dalje ... |
Literatura je konkretna, tako kot je konkretna jajčna solata ali kravje vime: INTERVJU S PAVLOM VILIKOVSKYMMaja Žvokelj | Petek, 11 Junij 2010  V Slovenijo se je minuli teden vrnil eden izmed najbolj cenjenih slovaških pisateljev, nagrajenec Vilenice 1997, Pavel Vilikovsky. Pisatelj, ki sam sebe označuje za redoljubnega grafomana, je kljub te... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2
