Leta 1956 je prejel štipendijo Fulbright za potovanje na Norveško, od koder so prihajali tudi njegovi starši in kjer je pričel prevajati norveško in drugo poezijo v angleščino. Na svojem potovanju se ni srečal le s svojimi sorodniki, ampak je odkril tudi vrsto pomembnih pesnikov, ki jih v ZDA niso dobro poznali, med drugim Pabla Nerudo, Cesarja Valleja, Gunnarja Ekelofa, Georga Trakla in Harryja Martinsonina. Takrat se je odločil za ustanovitev literarne revije za prevajanje poezije in tako so izšle The Fifties, The Sixties in The Seventies. Na ameriški literarni sceni pa ni znan le kot avtor obsežnega prevajalskega opusa, temveč tudi kot politično angažiran pesnik. Leta 1966 je namreč soustanovil društvo American Writers Against the Vietnam War in ko je prejel ameriško nacionalno knjižno nagrado (National Book Award) za pesniško zbirko The Light Around the Body (1967), je denar podaril gibanju proti vojni.

V sedemdesetih letih je izdal 11 knjig poezije, esejev in prevodov, ki so slavili moč mita, indijansko poezijo, meditacijo in pripovedke. V ameriški kulturi se je z mednarodno uspešnico Divji moški (2004) uveljavil tudi kot oče ekspresivnega moškega gibanja, ki s pomočjo pravljic, mitov in poezije raziskuje, odkriva in na novo oblikuje vlogo moškega v sodobnem svetu. Med njegovimi zadnjimi pesniškimi zbirkami najdemo What Have I Ever Lost by Dying? Collected Prose Poems (1992), Meditations on the Insatiable Soul (1994) in Morning poems (1997) med prozo pa The Sibling Society (1997). V njegovih številnih zbirkah lahko uživamo ob mnogih različnih pesniških oblikah, v katerih avtor vsakič na nov način in z veliko tenkočutnosti odkriva skrivnosti naravnega toka življenja.

Ukvarjate se s pisanjem literature, prevajanjem in urednikovanjem, a vas v Sloveniji poznamo predvsem kot avtorja proznega dela Divji moški, ki govori o moški iniciaciji in je nastala po letih predavanj o pripovedkah in njihovi vlogi v vsakdanjem življenju. Kako lahko poznavanje mitov, legend in nenazadnje poezije pripomore k oblikovanju posameznikove identitete v svetu, ki ga je zavzela globalizacija?                           Vprašanje globalizacije sveta pravzaprav ni povezano z iniciacijo moških in žensk. Današnji človek vsebuje več plasti nagona in inteligence, ki izvirajo vse iz kamene dobe. Človeška narava se zelo počasi spreminja. Vemo, na primer, da so podobe in dogodki, opisani v Odiseji, najboljši vodnik o zapletenih plasteh znotraj človeka, kar smo jih kdaj imeli.