| Robert Bly: »Gazela je za nas nova oblika« | | Natisni | |
| Prispeval Taja Topolovec |
| Ponedeljek, 19 Maj 2008 23:24 |
|
Tanja
Ahlin Ponedeljek, 19. maj 2008
Robert Bly (1926), ameriški pesnik, prevajalec in aktivist norveškega porekla, je javnost pritegnil že s svojim pesniškim prvencem Silence in the Snowy Fields (1962). Ob tem so ga kritiki označili za impresionista v poeziji, ki z besedami na platno slika natanko tisto, kar se v tem trenutku dogaja pred njim, a se obenem zaveda tudi celovitega toka življenja, ki zajema veliko več kot samo človeštvo. Leta 1956 je prejel štipendijo Fulbright za potovanje na Norveško, od koder so prihajali tudi njegovi starši in kjer je pričel prevajati norveško in drugo poezijo v angleščino. Na svojem potovanju se ni srečal le s svojimi sorodniki, ampak je odkril tudi vrsto pomembnih pesnikov, ki jih v ZDA niso dobro poznali, med drugim Pabla Nerudo, Cesarja Valleja, Gunnarja Ekelofa, Georga Trakla in Harryja Martinsonina. Takrat se je odločil za ustanovitev literarne revije za prevajanje poezije in tako so izšle The Fifties, The Sixties in The Seventies. Na ameriški literarni sceni pa ni znan le kot avtor obsežnega prevajalskega opusa, temveč tudi kot politično angažiran pesnik. Leta 1966 je namreč soustanovil društvo American Writers Against the Vietnam War in ko je prejel ameriško nacionalno knjižno nagrado (National Book Award) za pesniško zbirko The Light Around the Body (1967), je denar podaril gibanju proti vojni. V sedemdesetih letih je izdal 11 knjig poezije, esejev in prevodov, ki so slavili moč mita, indijansko poezijo, meditacijo in pripovedke. V ameriški kulturi se je z mednarodno uspešnico Divji moški (2004) uveljavil tudi kot oče ekspresivnega moškega gibanja, ki s pomočjo pravljic, mitov in poezije raziskuje, odkriva in na novo oblikuje vlogo moškega v sodobnem svetu. Med njegovimi zadnjimi pesniškimi zbirkami najdemo What Have I Ever Lost by Dying? Collected Prose Poems (1992), Meditations on the Insatiable Soul (1994) in Morning poems (1997) med prozo pa The Sibling Society (1997). V njegovih številnih zbirkah lahko uživamo ob mnogih različnih pesniških oblikah, v katerih avtor vsakič na nov način in z veliko tenkočutnosti odkriva skrivnosti naravnega toka življenja.
Ukvarjate
se s pisanjem literature, prevajanjem in urednikovanjem, a vas v
Sloveniji poznamo predvsem kot avtorja proznega dela Divji
moški,
ki govori o moški iniciaciji in je nastala po letih predavanj o
pripovedkah in njihovi vlogi v vsakdanjem življenju. Kako lahko
poznavanje mitov, legend in nenazadnje poezije pripomore k
oblikovanju posameznikove identitete v svetu, ki ga je zavzela
globalizacija? Vprašanje
globalizacije sveta pravzaprav ni povezano z iniciacijo moških in
žensk. Današnji človek vsebuje več plasti nagona in inteligence,
ki izvirajo vse iz kamene dobe. Človeška narava se zelo počasi
spreminja. Vemo, na primer, da so podobe in dogodki, opisani v
Odiseji,
najboljši vodnik o zapletenih plasteh znotraj človeka, kar smo jih
kdaj imeli.
Zakaj
ste se pri tem osredotočili le na moške? Ste morda sklenili kakšen
tih dogovor z Dr. Clarisso
Pinkolo Estés,
ki je pet let kasneje izdala knjigo Ženske,
ki tečejo z volkovi
(1995), v kateri se na podoben način, torej preko mitologije,
posveča ženskam?
To je v bistvu edina stvar, o kateri nekaj vem. Ko sem pisal Divje moške, nisem poznal Clarisse Pinkole Estés, a sem mislil, da je prava sreča, da se je oglasila tudi ona in se ponudila, da napiše nekaj o nekaterih možnih čustvih v razvoju ženske. Jaz govorim o "divjih moških", ona pa o »ženskah, ki tečejo z volkovi«. Torej obstaja nekaj skupnega v najinih idejah.
Zdi
se, kot da je zahodna kultura v nekem trenutku pozabila na svoje
mite, pa tudi na svoje prednike. Z delom Divji
moški
spet opomnite na ta pomemben del človekovega življenja, toda pri
tem se ne sklicujete le na mite ene, določene kulture, ampak
uporabljate pravljice tako rekoč z vsega sveta.
Pri tej knjigi gre preprosto za to, da ljudje določene kulture pozabljajo večino mitov ali pravljic, ki jim pripadajo, medtem ko se bodo ljudje neke druge kulture spomnili nekaj mitov in pravljic, ki so bile že skoraj pozabljene. Tako se po mojem mnenju število pravljic iz različnih kultur nanaša na psihična območja, ki so skupna vsem kulturam. Ali se miti prepletajo tudi z vašo poezijo? Je poezija predstavljanje mitov, ki so bili nekoč že povedatni; ali bi lahko rekli, da lahko skozi poezijo ustvarjamo tudi nov, osebni mitološki svet? Brez dvoma. Ljudje, ki danes pišejo poezijo, ne ustvarjajo ničesar novega v mitologiji. Vsi, ki se ukvarjamo s pisanjem poezije, se samo trudimo, da bi ujeli nekaj bežnih pogledov skozi razpoke v vratih, ki nas ločujejo od preteklosti.
V
mladosti ste kot Fulbrightov štipendist odpotovali na Norveško,
kjer ste prevajali poezijo v angleščino. Kako ste v svoji prijavi
za štipendijo utemeljili pomembnost prevajanja poezije?
Pravzaprav
se ne spominjam natanko, kaj sem napisal v svoji prijavi. Verjetno pa
sem se skliceval na dejstvo, da je imela v tistem času večina
pesnikov, ki so pisali v angleščini, samo eno kulturno skladišče,
in to je bila angleška poezija. Neprevajanje evropske poezije je
stvar naše nevednosti.
Kakšno
mesto zavzemajo prevodi poezije v ZDA?
Američani v resnici berejo veliko poezije, še posebej pa jih zanima tuja oziroma prevedena poezija. Mislim, da so pri tem sodobni avtorji deležni ravno toliko pozornosti kot klasiki. Pesmi Rumija [perzijskega pesnika iz 13. stoletja], ki jih je prevedel Coleman Barks, so bile izredno dobro sprejete, celo tako dobro, da so jih prodali v več izvodih kot pesmi katerega koli ameriškega pesnika. Sam sem skupaj s Colemanom prevedel nekaj Rumijevih del, poleg tega pa še 18 drugih pesnikov, in sicer iz Španije, Čila, Peruja, Švedske, Norveške, Nemčije, Francije, Indije in Japonske. Ameriški bralci so pesnike, ki sem jih prevajal, vedno zelo lepo sprejeli. Sicer sem se pa začel zanimati za prevajanje evropske poezije, ko so mi pri mojih dvajsetih letih podelili štipendijo za potovanje na Norveško, kjer sem odkril precej pesnikov, o katerih ne jaz ne moji kolegi pesniki nismo vedeli ničesar. Mislim, da je imelo raziskovanje teh pesnikov izreden vpliv na širino moje lastne poezije. Poleg tega so čisto vse pesmi v mojih zadnjih dveh pesniških zbirkah napisane v obliki gazele, ki je popolno presenečenje za ameriške bralce.
Dandanes
imamo radi takšne in drugačne vrste svobode – tudi sodobni
pesniki imajo, kot je videti, zelo radi svobodni verz. Vi pa ste
izdali že dve zbirki pesmi v obliki gazel - My
Sentence Was a Thousand Year of Joy
(2005) in The
Night Abraham Called to the Stars
(2001). Zakaj vas je pritegnila prav ta pesniška oblika?
Prosti
verz se je v Združenih državah začel uporabljati z Waltom
Whitmanom,
če se ne motim. S tem smo se želeli razlikovati od jambskih
dvovrstičnic z rimami in soneta. Vendar mislim, da ni nobenega
smisla v tem, da bi spet poustvarjali to, kar so Angleži že tako
dobro storili. Sam sem v prostem verzu pisal približno trideset let
in ga še vedno obožujem. Toda gazela je za nas nova oblika. Pri
njej prihaja do določenih zapletenosti in obljub globine, ki jih
sonet ne more doseči, in zato me je tako očarala. To, da pesnik ali
pesnica omeni svoje lastno ime v zadnji kitici, je nekaj povsem
novega v poeziji angleške tradicije.
Med
vojno ZDA z Vietnamom ste goreče protestirali proti vojni in odporu
celo podarili denar, ki ste ga prejeli kot državno knjižno nagrado
(National Book Award). Vaša poezija ostaja angažirana še danes; v
zbirki The
Insanity of Empire: A Book of Poems Against the Iraq War
(2004) na primer pozivate proti vojni v Iraku. Je politična
angažiranost, po vašem mnenju, naloga vsakega pesnika oziroma
umetnika?
Sploh
ne. Pri tem gre za vprašanje temperamenta. Veliko pesnikov, ki jih
obožujem, na primer Rilke, politike nikoli niti ne omenijo.
V
intervjuju, objavljenem na vaši spletni strani, ste dejali, da nihče
ne piše sam, ampak vsak potrebuje skupnost. Pri tem omenjate, kako
si s pesnikom in prijateljem Donaldom
Hallom
dvakrat tedensko pošiljata in komentirata pesmi drug drugega. Kaj pa
menite o ideji »mentorstva« mladim pesnikom, ki bi svoje delo lahko
razvijali v dialogu z bolj izkušenim pesnikom?
Globoko verjamem v modrost mladih pesnikov, ki poiščejo kolege med drugimi pesniki v svoji kulturi ali med pesniki iz povsem drugih kulturnih okolij. Sam sem se naučil neverjetno veliko od Tomasa Tranströmerja, ki sem ga tudi prevajal, čeprav je celo nekaj let mlajši od mene. Ozadje vsakega posameznika ni nikoli dovolj bogato. --- Nekaj pesmi iz zbirke Morning Poems (1997)
»Kako pa ti spiš? Jaz se rada zvijem.«
»No, meni je všeč, če sem zravnan. Všeč mi je, če so moje kosti lepo poravnane. Všeč mi je, če so moji prsti daleč tam spodaj.«
»Verjetno gre tudi tako,« je rekla miška, »ampak meni ni všeč, Planeti se ne ravnajo tako, niti Mlečna cesta.«
Kaj naj bi odvrnil na to? Veš, da se bližaš koncu Stoletja, ko zaspana miška privleče na plan Mlečno cesto.
Starka, ki peče
ostriže Si že slišal o fantu, ki je šel mimo Črne vode? Nič več ne bom rekel. Počakajmo nekaj let. Želela je, da nekdo stopi vanjo. Včasih gre mimo ribnika mož, in roka Ga zagrabi in povleče noter. Ni šlo za Zlo, če smo natančni. Ribnik je bil osamljen, ali pa je potreboval Kalcij. Kosti bi bile v redu. Kaj se je zgodilo nato?
Bilo je skoraj kot nočni veter, ki je mehak In se počasi premika, pojoč kot starka V kuhinji pozno zvečer, ko prestavlja ponve Sem in tja, prižiga ogenj, da speče nekaj ostrižev za mačko.
Podobnost med tvojim življenjem in psom
Nikoli nisem imel namena živeti tega življenja, verjemi – Kar zgodilo se je. Saj veš, tako kot psi, ki se pojavijo Na kmetiji in mahajo z repom, a ne morejo razložiti.
Dobro je, če lahko sprejmeš svoje življenje – opazil boš, kako je tvoj obraz zbegan, ko se mu poskuša Prilagoditi. Tvoj obraz je mislil, da bo tvoje življenje
Kot ogledalo v spalnici, ko si bil star deset let. Bilo je čista reka, ki se je je dotaknil gorski veter. Še tvoji starši ne morejo verjeti, kako zelo si se Spremenil.
Vrabčki pozimi, če si kdaj kakšnega držal, vsi Puhasti, Ti uidejo iz rok z iskrivim veseljem. Kasneje jih vidiš v živi meji. Učitelji te hvalijo,
Ampak ne moreš se vrniti nazaj k zimskemu vrabčku. Tvoje življenje je pes. Dolge milje je prehodil lačen, Ne mara te preveč, ampak se vda, in Vstopi noter.
|
Naključni prispevki: |
"V tem delu me je veselilo provocirati": Intervju z Alojzom IhanomAljoša Harlamov | Ponedeljek, 9 Januar 2012 Medtem ko čakam na Alojza Ihana, se razgledujem po njegovi pisarni na medicinski fakulteti. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo je od zunaj, s hodnika, videti točno tako, kot je slišati. Prece... Beri dalje ... |
"V svojem trdnem jedru je danes novinarstvo boljše kot kadarkoli prej"Katja Šircelj | Torek, 20 December 2011 Delovo pero Boštjan Videmšek je zagotovo eden prodornejših novinarjev svoje generacije in upam si celo zapisati, da ga lahko z gotovostjo prištejemo med tistih nekaj najžlahtnejših slovenskih novinarj... Beri dalje ... |
Niti ne intervju z Glorjano VeberAna Bogataj | Ponedeljek, 7 November 2011 Na Resljevi ulici v Ljubljani je svoje prostore po dveh letih delovanja dobil inštitut IRIU, odprta institucija z vsaj občasno zaklenjenimi vrati. Kadar so odprta, to pomeni povabilo, zato se ne bojte... Beri dalje ... |
Rüdiger Safranski: Virtuoz življenja v boju proti ekonomizaciji mišljenjaManca G. Renko | Ponedeljek, 24 Oktober 2011 ![]() Med svojim velikim potovanjem po Nemčiji je Madame de Staël zapisala, da je duh spoj poznavanja stvari in ljudi. Četudi sta od utrnjene misli minili že dve stoletji, njena resničnost ni zbledela.... Beri dalje ... |
Dnevi poezije in vina: portreti častnih gostovNina Pfajfar, Maruša Samobor Gerl, Eva Markun | Torek, 23 Avgust 2011 ![]() Od srede pa do sobote bo potekal vsakoletni festival Dnevi poezije in vina, ki bo že drugo leto gostoval v mestu Ptuj. Nastopilo bo 26 domačih in tujih pesnic ter pesnikov, ki bodo svojo poezijo bra... Beri dalje ... |
Ko raver postane pisatelj: intervju s Michalom HvoreckýmMaja Žvokelj | Torek, 17 Maj 2011 ![]() Splet dandanes odpira vrata v svet in potiska umetnike bližje recipientom njihove umetnosti. Zaradi moči družabnih spletnih strani je nastal tudi sledeč intervju. Z mladim slovaškim pisateljem in novi... Beri dalje ... |
"Telo je mnogo teles in umetniško delo je mnogo umetniških del" : intervju z Alešem ŠtegromGašper Jakovac | Torek, 12 April 2011 ![]() Že konec decembra 2010 sva z Alešem Štegrom začela intervju, ki naj bi se skoraj izključno posvečal njegovi zadnji izdaji, že peti pesniški zbirki, Knjigi teles. Usoda je hotela, da sva nadaljevala ... Beri dalje ... |
Kdo je César Aira?Andrej Rot | Torek, 29 Marec 2011 ![]() Romanopisec in esejist César Aira se je rodil leta 1949 v mestu Coronel Pringles, okoli šeststo kilometrov južno od mesta Buenos Aires. V argentinsko glavno mesto se je preselil leta 1967. Preživlj... Beri dalje ... |
Trenutek norosti Margriet de MoorMateja Seliškar Kenda | Ponedeljek, 28 Marec 2011 ![]() »Imaš zgodovino in imaš prihodnost. Vmes je zelo zanimiv trenutek, v katerem se svet spremeni.« Margriet de Moor: Virtuoz Ena najpomembnejših nizozemskih avtoric je v nekem intervjuju dejala, da ... Beri dalje ... |
Christoph Ransmayr, sprehajalec po robovihAljoša Harlamov | Ponedeljek, 28 Marec 2011 ![]() O Christophu Ransmayru, enem zanimivejših sodobnih avstrijskih oziroma kar srednjeevropskih pisateljev, niti v času sodobne informacijske histerije ni mogoče izbrskati prav veliko. Vzroka za to sta na... Beri dalje ... |
Kar pripovedujem, to sem: Intervju z Mirano Likar BajželjŽiga Rus | Sreda, 9 Februar 2011 ![]() Literatura Mirane Likar Bajželj je vedno na lovu za resnico: ne za tisto ''tam zgoraj'', ampak za tisto, ki je okoli nas, ki je sestavljena iz večih resnic, a prav zato tudi svoja lastna. Z odstiran... Beri dalje ... |
Biti v dvoje, v pesmi dveh: intervju s Sašo PavčekCarmen L. Oven | Torek, 18 Januar 2011 ![]() Njeni ustvarjalni svetovi so prepleteni, svilena nit med njimi je beseda – pisana, gledališka, esejistična ali nenazadnje pesniška beseda. Danes prvakinja SNG Drama Ljubljana in profesorica za dram... Beri dalje ... |
Ljubezen dvoedina: pogovor s Cirilom ZlobcemCarmen L. Oven | Sreda, 17 November 2010 ![]() »Kako vesela sem, da sem bila lahko žalostna ob vaši knjigi,« so bile besede bralke iz Maribora, s katerimi se je poetu zahvalila za njegovo, za zdaj zadnjo pesniško zbirko.Res je žalostna ta pesniš... Beri dalje ... |
O pisanju, življenju in sploh vsem z Andrejem BlatnikomŽiga Rus | Torek, 2 November 2010 ![]() Dve desetletji po tem, ko je uredil zbornik tujih in domačih prispevkov o vprašanjih kreativnega pisanja, je Andrej Blatnik izdal tudi svoj lasten priročnik: Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do na... Beri dalje ... |
Pentljanje in zalivanje: literarni svet Gregorja RozmanaŽiga Rus | Sreda, 18 Avgust 2010 ![]() Ko je Gregor Rozman lani bral na jesenskem literarnem večeru LUDa Literatura, je po precej eksplicitni zgodbi in rahlo neudobni tišini, ki je sledila, povezovalka Petra Koršič povzela: ''No, ta jesen ... Beri dalje ... |
Urban Vovk o Društvu slovenskih literarnih kritikovGašper Jakovac | Torek, 3 Avgust 2010 ![]() Oktobra leta 2008 je bilo ustanovljeno Društvo slovenskih literarnih kritikov. Ustanovitev društva je pomenila signal in napoved. Signal kulturni srenji, da položaj literarne kritike in kritikov v nje... Beri dalje ... |
Računski stroj BurroughsBojan Andjelković | Četrtek, 8 Julij 2010 ![]() William S. Burroughs je svetovnemu in slovenskemu bralstvu znan predvsem kot džankijevski guru ter avtor romanov Džanki in Goli obed, ki sta v slovenskem prevodu izšla pred skoraj dvema desetletjema. ... Beri dalje ... |
Zakulisje nebes, pekla in kar je še te metafizične navlake: Založeni raj Izarja Lunačka in Boga BrezimnegaAna Bogataj | Sreda, 30 Junij 2010 ![]() Tako pompozno najavljen, da so umanjkale le še fanfare, je sedaj končno tu: intervju z "možem mnogih talentov", kot ga je poimenoval naš urednik, kateremu slava in čast veljata, da je Airbeletrina pos... Beri dalje ... |
Avtor, ki se ne pusti zvleči nazaj v realizem: intervju z Danielom KehlmannomAljoša Harlamov | Torek, 22 Junij 2010 Doma so zdaj vsi zdravi, na cesti ni bilo gneče in z Danielom Kehlmannom se končno vendarle dobiva. Direktor ptujske knjižnice nama odstopi svojo pisarno, nama postreže z vodo in sede zraven, da popaz... Beri dalje ... |
PRVA POMOČ ZA KRESNIKOVE ZAGATEUredništvo | Ponedeljek, 21 Junij 2010 ![]() Gotovo ste že bili v takšnem položaju: ravno letos vam res ni uspelo prebrati vseh nominirancev, čeprav ste se trudili; faks, služba, otroci – ali morda vse skupaj – so vam ukradli še tistih nekaj min... Beri dalje ... |
Portret Meše SelimovićaAndrej Tomažin | Ponedeljek, 14 Junij 2010 ![]() Nedopustno je govoriti o »nedvomno velikem pisatelju«, »velikanu proze«, hierarhizacija tako kritike kot sočasnih literarnih analiz pogosto pušča sledove še dolgo v prihodnost, ne meneč se za raznolik... Beri dalje ... |
Literatura je konkretna, tako kot je konkretna jajčna solata ali kravje vime: INTERVJU S PAVLOM VILIKOVSKYMMaja Žvokelj | Petek, 11 Junij 2010 ![]() V Slovenijo se je minuli teden vrnil eden izmed najbolj cenjenih slovaških pisateljev, nagrajenec Vilenice 1997, Pavel Vilikovsky. Pisatelj, ki sam sebe označuje za redoljubnega grafomana, je kljub te... Beri dalje ... |
"Proza je težko delo - pesem je igra": portret Jeroena TheunissenaSonja Zlobko | Torek, 1 Junij 2010 ![]() Jeroen Theunissen je belgijski, natančneje flamski pisatelj, ki je v okviru evropske literarne mreže Halma meseca maja gostoval v Ljubljani. Literarni večer v okviru Društva slovenskih pisateljev, ki ... Beri dalje ... |
Rečni vodnik po gotski deželi groze: portret Richarda FlanaganaPetra Meterc | Sobota, 22 Maj 2010 ![]() Uganka za vedoželjne glave: Kaj imajo skupnega vombati, bivša tovarna verig v Lescah in zenovska skrivnost o zvoku ploska ene dlani? Hja, pravzaprav nič. Vsaj dokler ne sežemo po romanu Plosk ene dlan... Beri dalje ... |
Jaz in Kehlmann*: literarni portret Daniela KehlmannaAljoša Harlamov | Torek, 18 Maj 2010 ![]() Prebudil sem se, ko je na vrata kupeja potrkal sprevodnik. Da mu naj pokažem karto. Da moram prestopiti v Zidanem Mostu. Če sem slišal? Ja, sem zagodrnjal, ja. Mukoma sem se dvignil. Zleknjen sem b... Beri dalje ... |
Po smrti nam nihče ne bo naredil kapučina: portret Michala VieweghaKatarina Koprivnikar | Četrtek, 13 Maj 2010 ![]() ''Pisanje je zame očitno edina možnost, kako vsaj formalno, vsaj delno uredim ta neulovljivi kaos povsod naokrog. Istočasno je edina možnost, kako lahko svoje življenje iztrgam iz goltanca pozabe.'' T... Beri dalje ... |
Ameriške sanje dečka, ki želi biti pisatelj: portret Jonathana FranzenaKristina Božič | Četrtek, 6 Maj 2010 ![]() Američani so si leta 2001 oddahnili. Prejšnja leta so nagrade za najboljša dela ameriške literature najraje odhajale v roke temnopoltih Američanov in drugih potomcev priseljencev. Ko se je prah zruš... Beri dalje ... |
INTERVJU Z NOBELOVKOUredništvo | Sreda, 5 Maj 2010 ![]() Nobelovka Herta Müller je pred nabito polno Dramo SNG Ljubljana odprla Fabulo 2010. Da pa ta zgodovinski trenutek ne bi kar tako zdrsnil skozi pozabljive možganske celice, objavljamo še del intervjuja... Beri dalje ... |
Veliki fazani požrejo veliko zelenih sliv: portret Herte MüllerGašper Jakovac | Nedelja, 2 Maj 2010 ![]() Princ Evgen Savojski je v službi habsburških cesarjev leta 1716 z obrambo Petrovaradinske trdnjave – prav tiste, kjer se dandanašnji vsa Evropa zbira na festivalu Exit – osmansko armado spravil na ko... Beri dalje ... |
Vesna Lemaić in Tina Grandošek: Zgodbe, ob katerih »zavibrirajo« prstiTaja Topolovec | Četrtek, 25 Marec 2010 ![]() Kristina Sluga Petek, 26. marec 2010 V poplavi knjižnih del, ki vsako leto preplavijo naš knjižni trg, sta pozornost zbudila tudi dva kratkozgodbarska prvenca Vesne Lemaić (1981) in Tine Gr... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2































