| Praznovanje minljivosti | | Natisni | |
| Prispeval Izabela Rakar |
| Četrtek, 09 December 2010 06:13 |
|
Menjavati, hoditi, ljubiti, misliti. Vsem procesom je skupna izguba energije. Vsaka pretvorba energije pomeni njeno delno izgubo, entropijo. Entropija je merilo za neurejenost zaprtega sistema. Pomeni ireverzibilno, nepovratno zgodbo. O zrnih sladkorja v skodelici kave, ki so pozabila, da so bila trenutek prej kocka. O črepinjah, ki se nikoli ne morejo sestaviti nazaj v kozarec. O uvenelih astrah in odpadlem jesenskem listju. O toplotni smrti vesolja, ki se lahko pojavi takrat, ko ne bo več temperaturnih razlik. Toda cilj festivala o entropiji (11.–14. november 2010), ki je v okviru leta znanosti potekal v Radialsystemu v Berlinu, ni bil vdajanje v apokaliptične vizije prihodnosti, ki je vsota neizbežno naraščajoče entropije. Energija pomeni mobilnost, svobodo gibanja. Pojemajoče zaloge nafte, premoga in zemeljskega plina torej prinašajo zavest o mejah svobode. Entropično mišljenje (iz teoretske in umetniške perspektive) jemlje entropijo kot izziv in se ne sprašuje zgolj o mejah, temveč tudi o možnostih energijskih, ekoloških in družbenih procesov transformacije. Zgodba o entropiji torej ni zgolj zgodba o neredu, razkroju, razsipanju, zapravljanju in izgubljanju, temveč tudi recikliranju in novih možnostih pretvarjanja.
Urbana entropija je zgodba o zapuščenosti. O rji in razpokah. O Teufelsbergu in stolpu nekdanje ameriške prisluškovalne postaje, halucinogeni gobi, ki je zrasla v nebo nad Berlinom iz vojnih ruševin. Nobena postelja ne čaka na popotnika, ki vstopi v trebuh jeklenega velikana. Kisle kaplje se spuščajo s stropa in zbirajo med pločevino, glaževino in azbestnimi ploščami v prosojen bazen. Fragmenti hladne vojne, zviti kot ježi, ki se premikajo v podrastju listnatih dreves. Entropija Spreeparka, kjer jadra včasih popoldne med prevrnjenimi dinozavri, počenimi čolni labodastih oblik in zarjavelimi tobogani senca Norberta Witteja, nekdanjega lastnika zapuščenega zabaviščnega parka, preprodajalca drog, velikega sanjača in luzerja. A po drugi strani zgodba o smetnjakih in zbiralnikih rabljenih oblačil, o recikliranju, vrhuncu sodobne alkimije in strategiji estetske sublimacije. Kakšna je prihodnost mest po izkoriščenju zalog fosilnih goriv? Ko se bo prenehalo jedrsko zlivanje vodika v helij, se bo Sonce začelo v sredici krčiti in bo ugasnilo kot bela pritlikavka. Ker se ta točka nahaja v nepredstavljivi prihodnosti, praznuje Berlin minljivost in ireverzibilnost. Kiparka in plesalka Maren Strack pleše na drobečem se ytong kamnu. Ogromna masa pene oziroma milnice v plesni predstavi Soapéra Mathilde Monnier, iz katere se ne rodi Venera, temveč trije mladeniči, v šestdesetih minutah počasi izgine med gledalci. Sloterdijk v tretjem delu trilogije Sphären z naslovom Schäume predstavi koncept pene; svet kot pena oziroma milnica in ne kot okrogla kozmična celota, kot milijarda mehurčkastih celic, v katerih je mogoče bivati. Kopičenje celic v stanovanjskem bloku ne tvori več hiše, temveč arhitekturno peno, multisobni sistem, ustvarjen iz relativno stabilnih osebnih svetov, katerih zunanjost je soodvisna od notranjosti. V gledališču pomeni energija telesno moč, ki se preko ritmiziranih gibov in ritmiziranega govora prenaša in je prenašala iz akterjev na recipiente, npr. v zborih Einarja Schleefa, enega ključnih nemških gledaliških režiserjev. Pomeni sinhrono utripanje kresnic, ki oddajajo svetlobo iste valovne dolžine, komunikacijo urbanih živali.
|
Naključni prispevki: |
Viharni vrh: kako film bere literaturoTamara Klavžar | Sreda, 18 April 2012 ![]() Tisto, kar literarni puristi (ne le tisti, navdušeni nad angleško literaturo 19. stoletja ali Tolstojem, podobne zahteve ima tudi večina zvestih bralcev sodobne popularne, predvsem mladinske literatur... Beri dalje ... |
Praznovanje slabega okusaRobert Kuret | Ponedeljek, 16 April 2012 ![]() AirBeletrinin portal je prvotno namenjen literaturi in ostalim produktom, ki so posledica veličine človekovega duha. Svetu okoli sebe pa se ne moremo kar tako izogniti, navsezadnje naj bi umetnost v... Beri dalje ... |
Cvetače, veliko cvetače (Ustavljivi vzpon Arturja Uia)Ana Bogataj | Sreda, 1 Februar 2012 ![]() Prenapihnjeno komična, dramatična teatralnost! Ne, ne, saj začne se obetavno, še preden se dejansko posedeš na pravi stol Gallusove dvorane, se na odru že nekaj zanimivega dogaja: boksarski ring, v ... Beri dalje ... |
GROZA ZA VSAKDANJO RABOJan Adlešič | Torek, 3 Januar 2012 ![]() ... ali RAZREDNO POGOJENE LITERARNE TEHNIKE DOPOLNJEVANJA VSAKDANJEGA »V glavnem so inteligenca, presoja, pamet in živahnost tisto, kar omogoča pogovor; pogovoru dajejo obliko. Kljub temu mora sn... Beri dalje ... |
Je resnica res bolj čudna kot fikcija?Kaja Steinbuch | Torek, 1 Februar 2011 ![]() »Zakaj nas moti, da je Don Kihot bralec Kihota in Hamlet gledalec Hamleta? Mislim, da sem našel razlog: te inverzije namigujejo, da če so liki fikcijskega dela lahko bralci ali gledalci, smo mi, njego... Beri dalje ... |
Podoba knjige, knjige podobZala Maček | Ponedeljek, 20 December 2010 ![]() Vsi poznamo tisti občutek razočaranja, ko zgodba in literarni liki iz knjige, ki smo jo brali, svojo vizualno podobo po zamisli filmskih ustvarjalcev dobijo na velikem platnu in ta niti malo ne ustr... Beri dalje ... |
Praznovanje minljivostiIzabela Rakar | Četrtek, 9 December 2010 ![]() Menjavati, hoditi, ljubiti, misliti. Vsem procesom je skupna izguba energije. Vsaka pretvorba energije pomeni njeno delno izgubo, entropijo. Entropija je merilo za neurejenost zaprtega sistema. Pome... Beri dalje ... |
Brechtov nagovor gledalcaLena Gregorčič | Četrtek, 11 November 2010 ![]() Drugo polovico preteklega stoletja in prvih deset let tretjega tisočletja je ugledne avtorje in raziskovalce bolj kot sam postmodernizem prevetrilo vprašanje, kaj to sploh je, postmodernizem: obdobj... Beri dalje ... |
Hrvoje Horvat: Johnny B. Štulić, "fantom slobode"Goran Majstorović | Torek, 21 September 2010 ![]() Biografija Hrvoja Horvata o Branimirju Štuliću, eni najbolj markantnih in eminentnih osebnosti jugoslovanske scene novega vala, ki je svojim nedvomnim darom zadolžila mnoge prihodnje rodove, je izšl... Beri dalje ... |
Uprizarjanje neuprizorljivegaIza Pevec | Ponedeljek, 20 September 2010 ![]() Od svojega srečanja z Mamo Leone uvrščaš zagrebškega Sarajevčana Miljenka Jergovića med svoje najljubše pisatelje. Otrok današnje dobe si, ne moreš drugače, kot da se pridružiš njegovi skepsi do velik... Beri dalje ... |
Poletna slaščica: 11 NAJ FILMOV PO LITERARNIH PREDLOGAHMatjaž Juren - Zaza | Torek, 20 Julij 2010 ![]() Pričujoči seznam filmov, posnetih po knjižnih predlogah, ni toliko plod analitične, skrbne in koncizne selekcije, kot nekakšnega zgoščenega toka filmskih impresij, ki je ob misli na romanopisje v kine... Beri dalje ... |
Airbeletrina v stripu!Uredništvo | Četrtek, 24 Junij 2010 ![]() Izar Lunaček, mož mnogih talentov, nekoč wunderkind, danes vrhunski stripar, duhovit filozof, pronicljiv kolumnist in slikar je tudi inkognito avtor noro zabavnega stripa Paradise Misplaced, ki izide ... Beri dalje ... |
Bojan Andjelković, Tehno(logija) in subjekt – TehnosubjektMiha Kosovel | Sreda, 9 Junij 2010 ![]() Danes ne moremo več govoriti o odtujenosti človeka od tehnologije v Marxovem smislu, saj je s sodobnimi tehničnimi napravami ta postala del človekovega vsakdanjika in njegove intime. Tehnologija tako ... Beri dalje ... |
Garfield je zakon! Strip je zakon!Ana Bogataj | Sobota, 5 Junij 2010 ![]() Kdo ga ne bi poznal, tega zavaljenega oranžnega mačkona, ki je postal prava ikona flegmatičnega mačjega življenja. Spomnim se, da je bilo v mojem otroštvu tako ime sosedovemu mačku – kakšne barve je b... Beri dalje ... |
Filmska umetnost: sovražnik ali prijatelj literarne umetnosti?Lidija Rezoničnik | Četrtek, 3 Junij 2010 ![]() Črke, besede, stavki, zgodbe, knjige. Literatura. Korenine literarne umetnosti segajo v daljno preteklost. Književnost se je počasi, a vztrajno uveljavljala skozi stoletja, pri čemer je podirala in še... Beri dalje ... |
Ljubezen je srrrrhljivkaNadina Štefančič | Sreda, 2 Junij 2010 ![]() Minimalizem je pretresljiv. Lažje je dodajati kot odvzemati, lažje zbirati kot rezati. Minimalizem kot nosilec pogleda. Kot to, da nekdo v svoji dnevni sobi sredi Ljubljane naredi na podlagi otroške k... Beri dalje ... |
Mish-O-Lovka: Vloga besede v svetu podobeAna Geršak | Nedelja, 30 Maj 2010 ![]() Pred stopnicami, ki vodijo v zaklonišče na koncu Gornjega trga, se je še pred dogovorjeno uro zbrala množica radovednežev in čakala, da se odprejo rešetke do vhodnih vrat. Za njimi se je očitno nekaj ... Beri dalje ... |
Spet Lavrič: Stripi/ComicsAna Bogataj | Torek, 25 Maj 2010 ![]() Kako že gre tista, že od naših Velíkih impresionistov znana resnica, da je slovensko blago na rodni grudi nekaj vredno šele, ko ga sprejmejo in pohvalijo tudi na tujem? Seveda, doma so jih zmerjali s ... Beri dalje ... |
Strip = literatura (o jabolkih, drevesih in T. Lavriču v M. galeriji)Ana Bogataj | Ponedeljek, 10 Maj 2010 ![]() Jabolko, seveda, na začetku je bilo jabolko, in to ne takšno generično rdeče jabolko z nalepko eko in še eno bio, da bolj drži vse skupaj, in svetlečim rdečim in vabečim olupkom, ki mami kot belina iz... Beri dalje ... |
- 0
- 1






















