| Ljubezen je srrrrhljivka | | Natisni | |
| Prispeval Nadina Štefančič |
| Sreda, 02 Junij 2010 09:00 |
|
Minimalizem je pretresljiv. Lažje je dodajati kot odvzemati, lažje zbirati kot rezati. Minimalizem kot nosilec pogleda. Kot to, da nekdo v svoji dnevni sobi sredi Ljubljane naredi na podlagi otroške knjige predstavo, ki ima moč napolniti cel tvoj svet za eno uro. Trije igralci, enajst gledalcev, vse ostalo utihnjeno, nekje vmes Kajetan Kovič neopazno bdi nad dogajanjem.
In Tatjana Peršuh se je odločila iz ene od njegovih otroških pravljic Pajacek in punčka narediti predstavo za nas, odrasle. Narediti iz priljubljenega teksta film ali predstavo zahteva previdnost, ker se, kot vemo, filmi in predstave po literarnih predlogah pogosto izkažejo za nedosledne, filmarji/gledališčniki mimogrede vržejo ven tvoj najljubši stavek, zamenjajo barve oblek junakinji, ki jo občuduješ in izpeljejo druge neprimerne posege. Rešitvi za to sta dve: ali narediš predstavo/film natanko po knjigi, upoštevaš vse besede, tudi kar je med vrsticami − rezultat je v tem primeru lahko izjemen ali pa zelo dolg(očasen). Druga možnost je, da od matičnega teksta ohraniš tako malo, tako ogrodno, da to sploh ni več isti tekst, ampak ostanejo samo motivi, rdeča nit, mogoče stavek ali dva. Vzameš motiv, ga prestaviš v svoj ritem razvoja dogodkov, oseb itd. Tako ti nihče ne bo očital malomarnosti do literarne predloge, saj gre komaj za adaptacijo, bolj za nekaj novega po navdihu starega. Nekaj temu podobnega se je zgodilo s pravljico Pajacek in punčka. Kovičev tekst se je v tem primeru umaknil novim izpeljavam in dobil novo besedno okolje (adaptacijo je spisal Tibor Hrs Pandur). Kar je Kajetan Kovič nakazal, je predstava »Punčka in svet« v timu Nine Ivanišin, Nine Pertot in Vita Weisa prikazala. V gledališče spremenjen dom režiserke ne izpade intimnejši ali bolj domačnosten od gledališča kot enonamenskega prostora, prostori se obnašajo kot njihova trenutna funkcija, čeprav je na eni strani režiserkina kuhinja z garderoberko, ob robu vrsta stolov in ko Trnovska cerkev začne odbijati devet – začne v kotu Punčka izrezovati srce. Nasproti ji sedi pajac: štirinogi, štiriroki, negibni izdelek Punčkinega šivanja. Punčka ga nagovarja - izrezano srce je zanj. Po tleh so kosi blaga in na roki ima zapestnico s šivankami, ki grejo skozi, prebijejo material. Punčka, razočarana, ker pajacek noče oživeti, čeprav ga zelo prosi, vrže vanj šivanke in nastane tema. Kot vemo vsi, ki smo bili kdaj majhni, v temi igrače oživijo. Pajac se začne nerodno premikati, sprašuje po pomenu besed in uboga Punčko, ki ga dadaistično poimenuje Čača. Čača je nastal Punčki iz otroške domišljije; iz tistih globin, kjer se rojevajo grozljivke. Početi mora vse, kar si Punčka zaželi, da bi ji dokazal ljubezen. (Punčka: "Ljubi me." Čača: "Kaj pa to pomeni?" Punčka: "To pomeni, da narediš, karkoli ti rečem.") Torej, Punčka je ustvarjala iz blaga, kopičila in skrbno spravljala okoli sebe, ker je mislila, da bo v zameno dobila ljubezen. Iz teh cunj je poskusila narediti človeka. Ne počnemo tega tudi mi? Obdajamo se s stvarmi, z lepimi oblekami, prvimi izdajami knjig, čokoladami iz Hoferja in dišečimi svečkami iz Ikee; masovno se obdajamo, proizvajamo, pričakujoč, da bomo zaradi tega bolje živeli, da bo blago nadomestilo neko drugo živost. Poglejmo Punčko. Glejmo jo histerično v trenutku, ko od blaga dobi, kar je hotela. Gospodarica Punčka je kmalu naveličana »butla«: zasužnjenega, ubogljivega pajaca in ga špikne v srce; pajac razpade na dva dela. Na žensko/gibalno/telesno in moško/zgodbarsko. Moški del pove prvo zgodbo, ženski del med tem pleše. (Tu naj omenim tudi igro s svetlobo, igralci sami uravnavajo luč.) Prva zgodba se začne s stavkom: »Kot vse stvari, se tudi ta začne preprosto in s popolnim izbrisom spomina.« Vsaka nadaljnja zgodba je povzročena s špikom v srce. Punčka kloni, ko začne dobivati zgodbe in je očarana, a vsakič, ko ji zgodba ni več všeč, zabode eno polovico pajaca, da bi dala zgodbi zagon. Postane sužnja zgodb: napetosti, pripovedi, zanimivosti, terorja. Vsak špik je suspenz. Ker moraš boleti, da ne pozabiš živeti. (Boleti: bolim, boliš, boli. Nedovršni glagol.) Predstava se odvija v vedno bolj Stephen King-ovsko tvorbo v slogu Šeherezade, v kateri si igralci podajajo vlogi sužnja in gospodarja. Prevlada ta grozljivost, taista, ki je morda prva lastnost, ki jo začutimo v pravljicah. Prej kot lepe in prej kot poučne so pravljice grozljive. Grozljivost je namreč način, kako se približati otroškemu dojemu nepoznanega, kako se prebiti do ušes čudenja in dobiti miselno pozornost. Celo pri odraslih: kdo odmakne pogled od grozljivega prizora na televiziji (iztirjenega vlaka, sestradanih otrok, znanstvenofantastične pošasti)? Rekla bi, da zelo malo ljudi. Predstava pa s finalno zgodbo poleg svojega, verjetno osnovnega vprašanja prikaza in izraza ljubezni v času kapitalizma, odpira tudi vprašanje pisanja in njegovih zmožnosti, vprašanja o tem, kaj se dogaja s svetom, ko ga pišemo, ko besede niso nujno ustvarjalke. Z besedami lahko uničuješ, ne samo ustvarjaš. Uničiš preteklost s tem, ko jo izpišeš. Prestaviš spomin v besede, pretentaš spomin, ker ga s tem izničiš. Kaj naredi Punčka, mila šivilja, uvodno tako vdana upu na ljubezen, s pajacem na koncu, morate pogledati sami, lahko rečem le, da ima dovolj njegovih zgodb … Predstava je naslednjič na sporedu 10. junija v Škucu. |
Naključni prispevki: |
Viharni vrh: kako film bere literaturoTamara Klavžar | Sreda, 18 April 2012 ![]() Tisto, kar literarni puristi (ne le tisti, navdušeni nad angleško literaturo 19. stoletja ali Tolstojem, podobne zahteve ima tudi večina zvestih bralcev sodobne popularne, predvsem mladinske literatur... Beri dalje ... |
Praznovanje slabega okusaRobert Kuret | Ponedeljek, 16 April 2012 ![]() AirBeletrinin portal je prvotno namenjen literaturi in ostalim produktom, ki so posledica veličine človekovega duha. Svetu okoli sebe pa se ne moremo kar tako izogniti, navsezadnje naj bi umetnost v... Beri dalje ... |
Cvetače, veliko cvetače (Ustavljivi vzpon Arturja Uia)Ana Bogataj | Sreda, 1 Februar 2012 ![]() Prenapihnjeno komična, dramatična teatralnost! Ne, ne, saj začne se obetavno, še preden se dejansko posedeš na pravi stol Gallusove dvorane, se na odru že nekaj zanimivega dogaja: boksarski ring, v ... Beri dalje ... |
GROZA ZA VSAKDANJO RABOJan Adlešič | Torek, 3 Januar 2012 ![]() ... ali RAZREDNO POGOJENE LITERARNE TEHNIKE DOPOLNJEVANJA VSAKDANJEGA »V glavnem so inteligenca, presoja, pamet in živahnost tisto, kar omogoča pogovor; pogovoru dajejo obliko. Kljub temu mora sn... Beri dalje ... |
Je resnica res bolj čudna kot fikcija?Kaja Steinbuch | Torek, 1 Februar 2011 ![]() »Zakaj nas moti, da je Don Kihot bralec Kihota in Hamlet gledalec Hamleta? Mislim, da sem našel razlog: te inverzije namigujejo, da če so liki fikcijskega dela lahko bralci ali gledalci, smo mi, njego... Beri dalje ... |
Podoba knjige, knjige podobZala Maček | Ponedeljek, 20 December 2010 ![]() Vsi poznamo tisti občutek razočaranja, ko zgodba in literarni liki iz knjige, ki smo jo brali, svojo vizualno podobo po zamisli filmskih ustvarjalcev dobijo na velikem platnu in ta niti malo ne ustr... Beri dalje ... |
Praznovanje minljivostiIzabela Rakar | Četrtek, 9 December 2010 ![]() Menjavati, hoditi, ljubiti, misliti. Vsem procesom je skupna izguba energije. Vsaka pretvorba energije pomeni njeno delno izgubo, entropijo. Entropija je merilo za neurejenost zaprtega sistema. Pome... Beri dalje ... |
Brechtov nagovor gledalcaLena Gregorčič | Četrtek, 11 November 2010 ![]() Drugo polovico preteklega stoletja in prvih deset let tretjega tisočletja je ugledne avtorje in raziskovalce bolj kot sam postmodernizem prevetrilo vprašanje, kaj to sploh je, postmodernizem: obdobj... Beri dalje ... |
Hrvoje Horvat: Johnny B. Štulić, "fantom slobode"Goran Majstorović | Torek, 21 September 2010 ![]() Biografija Hrvoja Horvata o Branimirju Štuliću, eni najbolj markantnih in eminentnih osebnosti jugoslovanske scene novega vala, ki je svojim nedvomnim darom zadolžila mnoge prihodnje rodove, je izšl... Beri dalje ... |
Uprizarjanje neuprizorljivegaIza Pevec | Ponedeljek, 20 September 2010 ![]() Od svojega srečanja z Mamo Leone uvrščaš zagrebškega Sarajevčana Miljenka Jergovića med svoje najljubše pisatelje. Otrok današnje dobe si, ne moreš drugače, kot da se pridružiš njegovi skepsi do velik... Beri dalje ... |
Poletna slaščica: 11 NAJ FILMOV PO LITERARNIH PREDLOGAHMatjaž Juren - Zaza | Torek, 20 Julij 2010 ![]() Pričujoči seznam filmov, posnetih po knjižnih predlogah, ni toliko plod analitične, skrbne in koncizne selekcije, kot nekakšnega zgoščenega toka filmskih impresij, ki je ob misli na romanopisje v kine... Beri dalje ... |
Airbeletrina v stripu!Uredništvo | Četrtek, 24 Junij 2010 ![]() Izar Lunaček, mož mnogih talentov, nekoč wunderkind, danes vrhunski stripar, duhovit filozof, pronicljiv kolumnist in slikar je tudi inkognito avtor noro zabavnega stripa Paradise Misplaced, ki izide ... Beri dalje ... |
Bojan Andjelković, Tehno(logija) in subjekt – TehnosubjektMiha Kosovel | Sreda, 9 Junij 2010 ![]() Danes ne moremo več govoriti o odtujenosti človeka od tehnologije v Marxovem smislu, saj je s sodobnimi tehničnimi napravami ta postala del človekovega vsakdanjika in njegove intime. Tehnologija tako ... Beri dalje ... |
Garfield je zakon! Strip je zakon!Ana Bogataj | Sobota, 5 Junij 2010 ![]() Kdo ga ne bi poznal, tega zavaljenega oranžnega mačkona, ki je postal prava ikona flegmatičnega mačjega življenja. Spomnim se, da je bilo v mojem otroštvu tako ime sosedovemu mačku – kakšne barve je b... Beri dalje ... |
Filmska umetnost: sovražnik ali prijatelj literarne umetnosti?Lidija Rezoničnik | Četrtek, 3 Junij 2010 ![]() Črke, besede, stavki, zgodbe, knjige. Literatura. Korenine literarne umetnosti segajo v daljno preteklost. Književnost se je počasi, a vztrajno uveljavljala skozi stoletja, pri čemer je podirala in še... Beri dalje ... |
Ljubezen je srrrrhljivkaNadina Štefančič | Sreda, 2 Junij 2010 ![]() Minimalizem je pretresljiv. Lažje je dodajati kot odvzemati, lažje zbirati kot rezati. Minimalizem kot nosilec pogleda. Kot to, da nekdo v svoji dnevni sobi sredi Ljubljane naredi na podlagi otroške k... Beri dalje ... |
Mish-O-Lovka: Vloga besede v svetu podobeAna Geršak | Nedelja, 30 Maj 2010 ![]() Pred stopnicami, ki vodijo v zaklonišče na koncu Gornjega trga, se je še pred dogovorjeno uro zbrala množica radovednežev in čakala, da se odprejo rešetke do vhodnih vrat. Za njimi se je očitno nekaj ... Beri dalje ... |
Spet Lavrič: Stripi/ComicsAna Bogataj | Torek, 25 Maj 2010 ![]() Kako že gre tista, že od naših Velíkih impresionistov znana resnica, da je slovensko blago na rodni grudi nekaj vredno šele, ko ga sprejmejo in pohvalijo tudi na tujem? Seveda, doma so jih zmerjali s ... Beri dalje ... |
Strip = literatura (o jabolkih, drevesih in T. Lavriču v M. galeriji)Ana Bogataj | Ponedeljek, 10 Maj 2010 ![]() Jabolko, seveda, na začetku je bilo jabolko, in to ne takšno generično rdeče jabolko z nalepko eko in še eno bio, da bolj drži vse skupaj, in svetlečim rdečim in vabečim olupkom, ki mami kot belina iz... Beri dalje ... |
- 0
- 1






















