| Matjaž Brulc: Pogreb | | Natisni | |
| Prispeval Dijana Matkovič |
| Sreda, 05 December 2007 20:29 |
|
Opazim ju na na šestici, hipoma mi padeta v oči. Naključje je hotelo, da sta se usedla na zadnje sedeže, ki so v novih avtobusih nekoliko privzdignjeni. S hrbtom obrnjen proti oknu stojim na sredini avtobusa, le kakšnih pet, šest metrov stran od njiju.
Trdno sem prepričan, da me ne moreta kar tako opaziti, v vozilu je gneča. Previdnost vseeno ni odveč. Vsake toliko si z desnico sežem v lase, kakor da se praskam ali kaj takega; malomaren gib je v resnici potreben za to, da deloma zakrije moj obraz, ko se medtem obračam na desno, dol proti zadku avtobusa.
Sedita tesno skupaj, rok jima ne morem videti. Prepričan sem, da se njuni prsti ljubeče stikajo, s čimer si med vožnjo izražata medsebojno naklonjenost in vzajemno ljubezen. Nekaj mu razlaga, on jo s pogledom, topo uvitim navzdol, nemo posluša. Kolikor lahko opazim, ji vsake toliko malenkostno prikima; poznam te scene, v resnici ga v tem trenutku neskončno bolj zanimajo lastni čevlji ali kaj takega.
Pred parimi tedni sem slučajno izvedel, da je noseča. Iz te razdalje ni seveda opaziti ničesar, povrh vsega sedi. Predstavljam si droban kupček nerazpoznavnih organov, ki utripa pod belo kožo njenega trebuha. Nekoč bo iz vsega tega zrasel nov človek, pomislim. In potem, recimo čez dvajset, petindvajset let, se bo tako kot jaz zdajle s šestico vozil po tem zafukanem mestu in se počutil rahlo zafukano.
Njega še nikoli prej nisem videl. Takoj mi je jasno, da gre za človeka, ki je ustrojen po meri časa, ali kako se že reče. Nenavadno je to, da nima avtomobila, da se z nosečo punco vozi kar z avtobusom pa to.
Praskam se po lasišču in si ga skrbno ogledujem, še vedno gleda nekam dol v svoje čevlje. Le kdo je model, ki se poriva z Valerijo? Nosi rjavo usnjeno jakno, kakršne so tam nekje v osemdesetih priljubljene med zdomci; retro tip torej. Spodaj pulover, srajca, res lepo. Urejen je. Kar je res totalno bolano, je njegova bradica a la Mičo Mrkaić.
Mislim, ej.
Da ni tudi on kak ekonomist, se sam pri sebi nasmehnem, ali kaj podobno nemogočega. Možno. Ni kaj, res posrečen par; če bi imela Dunajska ovinke, bi se zlahka skozlal po hrbtu tega ateta v novi bundi, ki se v gužvi krivi pred menoj.Ko ga tako gledam, se zgodi nekaj nenavadnega; Valerijin tip dvigne oči in najina pogleda se med množico srečata. Zdržim le pol sekunde, potem sklonim glavo in se obrnem proč, da me ne bi videla še ona.
Z Valerijo sva bila nekaj časa par; približno dve leti bo, kar sva nehala. Zdajle na avtobusu ljubljanskega potniškega prometa se mi zdi ista kot nekoč; na to razdaljo se ni kaj prida spremenila. Privlačna ženska je, pravi dragulj, če tako pogledaš. Ostrižena je na paža, še vedno se barva na kostanjevo. Oblečena je v debel oranžen puli… pizda, če ni to prav tisti, ki sem ji ga kupil za najin prvi božič ali kaj že? In ravno danes ga je oblekla?
V tem trenutku me prevzame ljubosumnost; prime me, da bi se prerinil do njiju in napravil kakšno hudo debilno stvar, ju na primer opljuval ali kaj takega. Korenjaka bi z dvema pravilno umerjenima udarcema zlahka podrl na tla, ni videti kaj prida pri sebi.
Presenečen sem sam nad sabo, misli, ki se mi zapletejo po glavi, nikakor niso za v album. Ljubil sem jo, tole Valerijo. Na koncu najine veze, takrat, pred dvema letoma, so zadeve postale precej grde. Nedvomno, na tem področju nama gre vsekakor priznati določeno iznajdljivost.Vendar ni s tem še nič pojasnjeno.
Temni občutki minejo, kakor so prišli, k sreči. Pač ja: čudna so pota gospodova, čas celi vse rane, itn,… še bi lahko našteval. Naj nosi moj puli in se na avtobusu drži za roke s to opico. Dejstvo je, da mi postaja kar nekako vseeno za tole. Težko pojasnim. A tipa bi še vedno rad položil na tla, kar tako, iz čistega veselja. Zoprn mi je, nič drugega.Trola se ustavi na postaji pri Nami, prerivam se do vrat. Tisti ata v novi bundi nekaj zagodrnja, ko ne po lastni krivdi butnem vanj.
Skušam biti pozitiven. Ko se vštric pomikava proti izhodu, mu rečem: »Pomirite se, stric, škoda je … svet je preveč lep.« »Res je lep,« odvrne on, me pogleda v fris in se zakrohota na ves glas. Šele zdaj mi postane jasno, da je tip popolnoma usut. Ljudje naju zdaj že gledajo, vse tiste tete, pa mularija. Ni kaj, čimprej ven iz te predizajnirane švabske pločevinke, si mislim, prepolne oglasov, dolgih fac in tranzicijskih poražencev.
Zunaj, na pločniku pred Namo, naredim par korakov, nato se ustavim. Slučajno pogledam na ramo: zaradi praskanja med vožnjo se mi na jakni sveti prgišče prhljaja. Pizda, na Čopovo bi lahko stopil po nov Head & Shoulders, se spomnim, ko pa sem že tu, v centru. Po TV sem videl nove reklame, šamponi zdaj kao res delajo.
Avtobus za mojim hrbtom spelje. Obrnem se, da bi ju še enkrat videl. Latentnega jebača in nekdanjo miss Fakultete za strojništvo na avtobusu številka šest.
Vseeno me zanima, kam gresta. Na pico? K njemu domov fukat? Valerija dobro fuka. Pa?
Sprašujem se, če jo bo kdaj odpeljal pred oltar pa to. Njena mama bo vsekakor vesela, če bo seveda našla čas za hčerino poroko. Valerije mi ni zdajle prav nič več žal, pomislim, nedvomno bo nekoč postala takšna grozna brezupna krava, kot je njena stara.
Avtobus švigne mimo. Za trenutek se mi zazdi, da me je Valerija pogledala. Ampak nisem prepričan in tega ne bom nikoli izvedel. Mogoče je bila to najina zadnja priložnost.Dol mi visi.
Vso srečo, muca, ne glede na vse. Brez zamere.»In pozdravi mamo,« se zaderem za avtobusom. Ljudje spet gledajo, a tokrat mi ni kaj prida mar, naj gledajo.
Po jakni tipam za čiki, ko se naenkrat pred mano spet znajde oni ata v novi bundi. Ni videti, da bi se me spomnil. Vljudno vpraša, če imam po kakšnem slučaju pet centov za sendvič.»Imam,« se takoj zlažem, »ampak moram na ee … pogreb.«
»Aja,« pravi on, razočaran, ampak še vedno razpoložen za javne pogovore. »Koga boste pa pokopali, če smem?«
»Svojo prvo ljubezen.«
Gleda me. »Kaj ti bo prva ljubezen, če pa nimaš pet centov,« odmahne z roko.
Potem prižgem in opazujem tisto njegovo novo bundo, kako počasi tone med telesa Evropejcev. Ma res je lepo, vse tole.
--
Povezave:
- V limbu spreminjanja samega sebe (Matjaž Brulc, kolumna, Airbeletrina) - Diznilend (Matjaž Brulc, zbirka kratkih zgodb, Goga 2005)
|
Naključni prispevki: |
Popolna zmaga ignoranceGregor Inkret | Torek, 8 Maj 2012  »Če berete časopise, morate prebrati to knjigo!« vzklika pripis na hrbtni platnici slovenske izdaje knjige Zgodbe s ploščate zemlje. Toda če (še) berete časopise, vas bo ob branju tega pronicljivega i... Beri dalje ... |
AirBranje! Mircea Cartarescu: Zakaj ljubimo ženskeAirBeletrina | Četrtek, 3 Maj 2012  Mircea Cartarescu je romunski pisatelj, pesnik in esejist. Njegova knjiga Zakaj ljubimo ženske je presegla Da Vincijevo šifro Dana Browna tako po kakovosti kot po številu prodanih izvodov (v času izid... Beri dalje ... |
AirBranje! Ioanna Karystiani: Mala AnglijaAirBeletrina | Ponedeljek, 30 April 2012  Ioanna Karystiani, rojena leta 1952 na Kreti, je pisateljica in scenaristka. Danes živi v Atenah in na otoku Andros, na katerem se odvija tudi pripoved romana Mala Anglija, v katerem se prepletajo uso... Beri dalje ... |
Monika Kompaníková: Peta ladjaMaja Žvokelj | Sreda, 11 April 2012  Slovaška pisateljica mlajše generacije Monika Kompaníková (1979) je do sedaj izdala tri knjige: zbirko kratke proze Mesto za samoto, novelo Bela mesta in roman Peta ladja, ki je krivec za to, da je ... Beri dalje ... |
Pasti upora slovenske kultureGašper Jakovac | Ponedeljek, 2 April 2012  Gost AirBeletrininega pogovornega večera o družbeno angažirani literaturi v okviru letošnjega festivala Fabula je s prispodobo o vojskah, ki raje korakajo za pesmijo (npr. partizani v slovenskem NOB) ... Beri dalje ... |
Ryōichi Wagō: Prodniki poezijePrevod: Barbara Mlakar | Nedelja, 11 Marec 2012  11. marca 2011 je Japonsko prizadela ekološka katastrofa: po močnem potresu in tsunamiju je nesreča v jedrski elektrarni v Fukušimi povzročila uničujoče radioaktivno sevanje, največje po černobilski... Beri dalje ... |
Hanif Kureishi: Polnoč ves danBreda Biščak in Tina Mahkota | Petek, 9 Marec 2012  Ko sem na vlaku čakal Florence O'Hara, sem se tako razvnel, da sem tuhtal, ali bi jo lahko dal dol kar v stranišču. Česa takega nisem še nikoli poskusil, ona pa mi je le redkokdaj kaj odklonila. Al... Beri dalje ... |
Mihail Šiškin: Učna ura kaligrafijeJelka Ciglenečki | Sreda, 7 Marec 2012  Znana je policijska fotografija Roberta Walserja, narejena na mestu njegove smrti: zima, belo pobočje, sledi v globokem snegu, človek, ki je padel vznak, z iztegnjenimi rokami. Starčevski klobuk je od... Beri dalje ... |
Leena Krohn: Slepo oknoJulija Potrč | Ponedeljek, 27 Februar 2012  ZAKAJ LEBDIM NA VODI Komora za lebdenje je plastičen oziroma jeklen tank, po navadi le za spoznanje večji od navadne kopalne kadi. Moja komora izjemoma spada v velikostni razred manjše sobe.... Beri dalje ... |
Andrej Hočevar: Leto brez idejAndrej Hočevar | Torek, 14 Februar 2012  Uspehi in naključja I Kot vsakič spakirava veliko stvari preveč, čeprav sledeč nekemu računu dneve v mislih obrneva v obleke, najine potovalke oglate solatne sklede, pisane ... Beri dalje ... |
Uroš Zupan: Ohranjenost v trajni svetlobiUroš Zupan | Torek, 7 Februar 2012  TOMAŽ PENGOV – ODPOTOVANJA I Obstajale so plošče, ki jih je bilo preprosto treba imeti, in ta želja po posedovanju se je začela dokaj hitro spreminjati v obsedenost. Toda kako priti do njih v ... Beri dalje ... |
Emil Filipčič: Mojstrovka (odlomek)Emil Filipčič | Ponedeljek, 30 Januar 2012  Šel sem na Mojstrovko, po Hansovi smeri, zanimalo me je, ali bom vzpon zmogel sam, brez Primoževega vodstva. Do Jesenic sem šel z vlakom, tam sem si na postaji poiskal taksi in razložil taksistu, da g... Beri dalje ... |
Milan Kleč: Trojke (odlomek)Milan Kleč | Četrtek, 19 Januar 2012  Kako je taksist pritiskal na plin in kako sem si oddahnil, ko mi je Martini zaupal, da iščemo alkohol. Ta človek je res znal misliti na vse, saj jaz se česa podobnega ne bi domislil. In potem bi padla... Beri dalje ... |
Dnevnik Poline ŽerebcoveAna Petrovčič | Četrtek, 5 Januar 2012  Polina Žerebcova se je rodila v Groznem leta 1985. Njen dnevnik, ki je oktobra izšel v Moskvi, bralcu ponuja redek vpogled v življenje v obleganem Groznem v času druge čečenske vojne. Delo, napolnje... Beri dalje ... |
Dušan Šarotar: OSTANI Z MANO, DUŠA MOJA / OSTANI Z MENOF, DÜJŠA MOJADušan Šarotar | Torek, 20 December 2011  Dušan Šarotar OSTANI Z MANO, DUŠA MOJA Odlomek iz romana Okrog tistega božiča, ko je prispelo pismo, se je spomnila, je zapadlo nenavadno veliko snega, ki je zametel tudi oknice njihove tople hiše.... Beri dalje ... |
Martina Potisk: Boj z Minotavrom (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Ponedeljek, 9. 11. 1996 Ko sem se že navsezgodaj zjutraj tistega pustega jutra peljal z dirjajočo newyorško podzemno kačo na otvoritev tisočletja, sem razmišljal le še o mirnem in nekoliko odmaknj... Beri dalje ... |
Matjaž Lesjak: Snežni hrib (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Sedela sva vsak na svojem štoru in gledala lastno sapo. Strma vesina naju je upehala, pa sva malo posedela, čeprav je vse skupaj izgledalo zelo čudno. Snega je bilo čez kolena in drevesa so se vegasto... Beri dalje ... |
Mirana Likar Bajželj: Bilanca (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Kaj je zdaj to? Od kod se je znašlo pred menoj? In jaz pred tem? Kaj naj? Kako naj? A moram zdaj? Zakaj ravno jaz? Kaj hočejo od mene? Nimam pojma. Popredalčkaj! Razvrsti! Preglej! Prevzemi! Obvladaj... Beri dalje ... |
Matjaž Brulc: Liverpool (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Zvečer, ko se utrujen zvrneš v posteljo in ti oči kar same lezejo skupaj, si misliš, da bo z jutrišnjim dnem vse drugače. Da zdaj pa bo. Pa ni, nič se ne zgodi. Samo sanjaš lahko, če imaš srečo: o ... Beri dalje ... |
Sara Knežević: Oksitocinske razlike (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 A veš tisto, ko se zbudiš sredi noči iz neke zajebane more in se ti v prvem trenutku budnosti strese telo in te nekaj stiska za noro razbijajoče srce. To se mi včasih zgodi, ko fukam Kajo. Ko jo z... Beri dalje ... |
Aleš Debeljak: zapis o Vojnovićevi JugoslavijiAleš Debeljak | Ponedeljek, 28 November 2011  Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela Drugi roman je najtežji. Prvi je vedno lahko plod navadne sreče ali nenavadnih okoliščin. V drugem romanu pa se pokaže, iz kakšnega testa je pisatelj.... Beri dalje ... |
E-branje: Goran Vojnović: Jugoslavija, moja deželaUredništvo | Ponedeljek, 21 November 2011  Ponujamo vam odlomek iz novega romana Gorana Vojnovića z naslovom Jugoslavija, moja dežela. *** ... Beri dalje ... |
Poskusi: vnovič, zopet in znova! (In memoriam: Tone Pavček)Tamara Gorup | Torek, 1 November 2011  Skorajda ni človeka, ki bi ga neusahljiva volja do življenja in zavedanje, da vsak človek v sebi nosi smisel, tako močno zaznamovala kot pesnika, pisatelja, prevajalca, esejista in urednika Toneta P... Beri dalje ... |
E-branje: Mansoura Ez Eldin: Vaja iz življenjaUredništvo, prevedla: Barbara Skubic | Sreda, 17 Avgust 2011  Po objavi kratke zgodbe objavljamo še esej egipčanske pisateljice Mansoure Ez Eldin. Vabljeni k branju! ... Beri dalje ... |
E-branje: Mansoura Ez Eldin: Vzpon v višaveUredništvo, prevedla: Barbara Skubic | Torek, 16 Avgust 2011  Mansoura Ez Eldin (1976) je egipčanska pisateljica, avtorica mnogih kratkih zgodb in esejev ter dveh romanov: za svoj romaneskni prvenec je bila nominirana tudi za prestižno Mednarodno nagrado za arab... Beri dalje ... |
Veronika Simoniti: Papirnata hišaVeronika Simoniti | Torek, 14 Junij 2011  Veronika Simoniti je bralcem že znana po svoji kratkoprozni zbirki Zasukane štorije (2005), za katero je bila nominirana za nagrado za najboljši prvenec in nagrado fabula. Posebej pa je zn... Beri dalje ... |
Ivana Komel: Narekovano iz posteljeIvana Komel | Sreda, 25 Maj 2011  V tokratnem e-branju vam ponujamo nekaj pesmi iz prihajajoče pesniške zbirke Ivane Komel Narekovano iz postelje. Pesnica, ki sedaj prebiva v Ljubljani, se je rodila leta 1983 v Slavonskem ... Beri dalje ... |
Beletrinina literarna delavnicaDušan Šarotar in Lucija Stupica | Četrtek, 19 Maj 2011  Letošnjo že tradicionalno Beletrinino literarno šolo sta vodila Lucija Stupica (poezija) in Dušan Šarotar (proza). Udeleženci so skozi lastno pisanje in dialog z mentorjema spoznavali zakonitosti li... Beri dalje ... |
E-branje: Ian McEwan: SolarUredništvo | Torek, 26 April 2011  Ta mesec je pri Mladinski knjigi izšel slovenski prevod romana Solar britanskega pisatelja Iana McEwana. Po prejšnjem, krajšem romanu Na obali Chesil je McEwan ustvaril daljše delo, ki je bilo takoj o... Beri dalje ... |
Katja Perat: Najboljši so padliUredništvo | Četrtek, 21 April 2011  Katja Perat je filozofinja, komparativistka, aktivna članica uredništva revije Idiot, sodelavka Tribune, literarna kritičarka v Pogledih in reviji Literatura. Najpomembnejše seveda puščamo za konec:... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2
