| Finnegansscribbleshake | | Natisni | |
| Prispeval Dijana Matkovič |
| Nedelja, 11 November 2007 16:50 |
|
Razvidnost pripovedne strukture v prevodih ali transpozicijah Finnegans Wake Jamesa Joycea Jure Godler
Mislim, da razrešitve tega vprašanja ni vredno iskati v prenašanju dela v drugačno kulturno okolje, namreč tisto, ki ustreza jeziku, v katerega delo prestavljamo, ampak da mora vsa naša pozornost pripasti sami zgradbi zgodbe in da mora katero koli jezikovno dejanje najti svoje ustrezno dopolnilo v temeljih zgodbe. Vendar pa takšen potek dela vodi do različnih zapletov. Soočeni smo z izbiro: ali pustimo zgodbo nedotaknjeno ali pa se odločimo posvečati več pozornosti besednim igram in aluzijam, ki v veliki meri že same po sebi tvorijo zgodbo romana. Pri prevajanju ali transpoziciji se ne moremo okoristiti z obema možnostma, kajti jezik je tisti - jezik drugačnega izvora kot jezik prevajanja ali transponiranja - ki ne dopušča očitnih podobnosti med njima. Nadalje smo soočeni z onomatopoetičnimi značilnostmi besedila. Če upoštevamo dejstvo, da imamo na voljo dve (morebiti več) možnosti prenosa Finnegans Wake v drug jezik - prevajanje ali pa transponiranje je prvo, kar nam pride na misel, enačba, ki bi na splošno določala pravilo, po katerem bi se lahko lotevali takšne naloge. Bistvenega pomena je, da poznamo definicijo transpozicije za razliko od prevoda. Kot v glasbi naj bi transpozicija, v našem primeru literarna, predstavljala kos jezikovnega materiala, odtujenega od svojega »naravnega okolja«, a vendar nespremenjenega v vseh drugih pogledih. Ker je »naravno okolje« Finnegans Wake njegov sanjski jezik, moramo v primeru transpozicije izumiti nov sanjski jezik, da bi upoštevali potrebe naših transpozicijskih zahtev. Kakorkoli, očitne razlike med angleščino (smatrano za temeljni jezik Finnegans Wake) in v našem primeru slovenščino ne dopuščajo takšne preproste prestavitve (nota bene - razlike, ki jih imamo v mislih, pripadajo morfološki in gramatični zgradbi jezika). Novo sanjsko-jezikovno okolje ne more delovati neprizadeto in neodvisno od zakonov izhodiščnega sanjskega jezika. Rešitev tega problema lahko dosežemo, če vključimo v svoj poskus prevoda sredstva različnih prevajalskih metod. S tem naj dela ne bi samo transponirali v drugačno okolje, ampak bi prav tako uporabili metode poslovenjenja knjige. Še enkrat, zgolj poslovenjanje Finnegans Wake pelje v slepo ulico. Tukaj je primer, ki ilustrira, zakaj je tako: deepbrow fundigs 006.25 Poslušajmo, kako se to sliši izgovorjeno. Napoteni smo v bližino “de profundis”, psalma številka 130. In v tem primeru gre za samo en člen uganke. Imenovali ga bomo »impliciran pomen« - gre pač za naznačen, prikrit pomen. Besedna zveza ima tri korene oziroma morfeme - “deep”, “brow”, “fun” in “dig” - morfeme, ki v kakem drugem sanjskem jeziku ne bodo učinkovali kot “de profundis”. Vsak tradicionalen prevod je v takem primeru torej vnaprej obsojen na zgrešenost – nobenih fonetičnih ali zapisnih podobnosti ne moremo odkriti med “deep” in “globok”, “brow” in “obrv”, “fun” in “zabava”, ali “dig” in “kopati, jama”. Prav tako nam te slovenske ustreznice ne ponujajo možnosti, da bi na kakršen koli predstavljiv način dajale slutiti “de profundis”. Kaj lahko ukrenemo? Težko je reči. Zdelo bi se pošteno, da bi naraven govorec angleškega jezika moral seči po slovarju prav tolikokrat kot bralec prevoda. Odgovor leži v oblikovanju posebne vrste prevajalčeve matrice. Finnegans Wake je treba obravnavati kot celoto – absolutno totaliteto, ki bo posredovala sporočilo, pomen, zgodbo, koncept, pripovedno strukturo, idejo ali kaj drugega, kar bi lahko našteli in imenovali morda tudi “padec”, “HCE” (“Here Comes Everybody”), “ALP”, “prebujenje”, “perice” itd. Z ozirom na to celoto bi moral začenjati kateri koli poskus prevoda ali transpozicije. Vsak približek ali delna premestitev Finnegans Wake v drugo jezikovno okolje prav gotovo ne bo prinesla razvidne rešitve kar se tiče zgodbe. Problem je, kako doseči učinek takšne celovitosti, če obtičimo že pri besednih zvezah, ki jih sestavljata samo dve besedi, kot velja recimo za zgornji primer. Prvo, kar človeku pade na pamet, je klasičen literarni prevod, opremljen s čim več opombami, ki bi se sčasoma izkazal za sprejemljivega, toda anotacije bi vsekakor presegle sam prevod po prostoru, ki bi ga zavzemale. Prevod bi tako postal površen in nepotreben, v vsakem pogledu odvečen za vsakogar, ki bi želel prebrati in preučiti knjigo – opombe bi bile tiste, ki bi dosegle namen, ki si ga sicer zadaja prevod. Druga možnost, ki pa je zdaleč najslabša izbira, bi bila običajen prevod brez opomb. V tem primeru bi se v celoti izgubila razvidnost pripovedne niti - vse, kar bi ostalo, bi bil ogromen semiotični spodrsljaj, ki ne more prepričati nobenega bralca, razen navidezno intelektualnega. Kar lahko na tej točki predlagamo, je prej omenjena posebna prevajalčeva (transpozicijska) matrica, v skladu s katero bi bili približki z nespremenjenimi pomeni, izpeljanimi iz ohranjene transparentnosti pripovedne strukture, preneseni v ustrezni jezik. Zakaj je to elegantna rešitev? Zato, ker nam dovoli, da zadostimo slovničnim in semiotičnim zahtevam besedila z nevsiljivim poskusom prenesti tekst v drugačno okolje. Takšna metoda odpira prostor ustvarjalnosti, ki je ne samo zaželena, ampak nujna pri vsakem prevajanju, prav tako pa se lahko z njo izognemo prevelikemu številu opomb, s čimer pripomoremo k izenačitvi tujega bralca z domačim in ju tako postavimo v podoben položaj, kar se tiče njune potrebe po tem, da bi si pri branju pomagala z drugimi knjigami.
OPIS MATRICE Da bi lahko uporabili našo splošno matrico, moramo s slovničnega stališča kategorizirati jezik, rabljen v knjigi. V Finnegans Wake je precej težko ločevati med besednimi koreni (morfemi vseh vrst), predponami, priponami in infiksi, kajti vsakega izmed njih bi si lahko tolmačili na toliko načinov, kot si jih človek lahko zamisli. Tako rekoč nemogoče je doseči vzajemno soglasje o poenoteni nominalni opredelitvi gramatičnih in sintaktičnih sredstev. Jezik Finnegans Wake je zares v stanju gibanja in prehajanja. Nikoli ni statičen in nikoli absoluten v svojih izraznih oblikah. Pokazalo se je, da je nerodno in izredno zahtevno definirati nekaj, kar ni statično, ampak je po svoji naravi podvrženo nenehni spremembi. Na tem mestu naša naloga ni razpravljati, zakaj se je Joyce odločil, da bo jezik zapeljal v takšne temačne nejasnosti in v večno metamorfozo. Nekoč je pripomnil, da bi moral človek knjigi, namesto da jo bere, prisluhniti, kar samo potrjuje dejstvo, da se je bolj osredotočal na zvočno in onomatopoetično vrednost besedila, čeprav se pri Joyceu ne pripeti redko, da izgovorjena beseda ne učinkuje na način aluzije, ki jo je želel ustvariti, tako da jo bo opazil samo bralec, ne pa poslušalec. Ponovno se srečujemo s problemom: prevajati tako, da bi dosegli vizualen ali fonetičen učinek? Odgovor: knjigo bomo prevedli na način, ki bo bralcu omogočil, da si bo sestavljal in sestavil idejo (pri tem pa ne nameravamo okrniti aluzij, besednih iger in alegorij). Kar se tiče tistih delov Finnegans Wake, ki so v celoti napisani v jeziku, različnem od angleškega, se ne bomo lotili neposrednega poskusa prevoda, ampak bomo raje iskali povezave s temeljno podlago sanjskega jezika (angleščine) in jih nadomestili z drugim temeljnim jezikom (temeljnim jezikom našega prevoda). Matrica kot pomožno sredstvo vključuje več metod, ki nam bodo omogočile, da prenesemo zgodbo in vse, kar dejansko lahko predstavlja, v naš izbran jezik. Najprej bomo analizirali vsako pomenljivo enoto Finnegans Wake in si tako pripravili svoj delovni prostor. Ker takšna enota ni (ali pa je le poredkoma) leksikalen morfem, se bomo bolj navezali na “besedo”, ki jo sestavljajo različni morfemi in različni morfološki položaji, pri čemer ni nujno, da vsi morfemi pripadajo istemu jeziku ali ustrezni razvojni točki tega jezika. V vseh takih besedah je treba določiti [literarni pomen], ne upoštevaje implikacije namigujočega pomena. Ker določitev [literarnega pomena] ne bo vedno mogoča, se bomo posluževali [sestavljenega pomena], ki sestoji iz različnih tipov morfemov ali navsezadnje retoričnih figur. Vsaka takšna določitev [sestavljenega pomena] bo zabeležena in obravnavana kot [izhodiščna sestavljenka], kot skupno ime za gramatični in sintaktični material, ki sestavlja Finnegans Wake. [Impliciranega pomena], ki se nahaja v vsakem [sestavljenem pomenu], ne smemo zavreči, kajti vsebuje lahko našo transpozicijsko rešitev. Oglejmo si naslednji primer: penisolate war 003.07 “War” nam tukaj ne predstavlja problema, drugače pa je z zanimivo besedo “penisolate”, ki si zasluži več pozornosti. V glavnem obstajata dva načina, kako interpretirati njen [sestavljeni pomen]. S predpostavljanjem dveh leksikalnih morfemov, “pen” in “isolate”, je [implicirani pomen] v tem primeru “peninsular”. Drugi pomen ohranja na vidiku možnost, da imamo ponovno opraviti z dvema morfema, tokrat z leksikalnim morfemom “penis” in derivacijskim morfemom “-olate” - [implicirani pomen] je spet “peninsular”. Fonetična vrednost teh dveh interpretacij se prav tako razlikuje. Ta razlika je pogojena z [impliciranim pomenom] in naj bo v prevodu upoštevana in uporabljena samo, kadar naletimo na [implicirani pomen]. Če pa ne moremo odkriti nobenega impliciranega pomena, prevzamemo morfološko značilnost besede, za katero gre, tako da izberemo najdaljši morfem ali tistega, za katerega smatramo, da je največjega pomena. Povsod v Finnegans Wake srečujemo neštete sestavljenke, zgrajene samo iz zlogov ali česa, kar na prvi pogled deluje kot povsem naključno pojavljajoče se črke. V takih primerih iskanje katerega koli od pomenov ne bo obrodilo sadov, razen če je prisoten nedvomno razločen in razumljiv morfem – tedaj ga prevedemo neposredno. V vseh drugih primerih se teh občasnih »črkovnih« izbruhov lotevamo strogo fonetično in jih transponiramo direktno, tako da se držimo fonetičnih lastnosti jezika, v katerega prevajamo.
OPIS MATRICE S FORMULO V Finnegans Wake so [sestavljeni pomeni] ali začetni pomeni vedno kompleksni skladno s skoraj katero koli prevajalsko metodo, z izjemo nove, kreativne. Ta metoda je neskladna z vso tradicionalno skladnjo in dopušča prost manevrski prostor, kjer ne obstajajo nobena pravila in norme. Kot neposredni rezultat tega pa lahko uporabimo našo matrico, ki se jo da predstaviti v obliki naslednje formule: izhodišče: sestavljenka ((L),I)1 = vrednost (P,M)2 To pomeni, da so vse nadaljnje sestavljenke in vrednosti neodvisne ena od druge. Kljub temu pri literarni sestavljenki skoraj ni dvoma, da je njena vrednost morfološka, razen če gre za kompleksno literarno sestavljenko. Pri prevajanju pa bomo naleteli na drugačne vrste težavo. Če ne moremo odkriti nobene morfološke vrednosti, mora biti pomen izražen na drugačen način, tako da poskrbimo, da je sporočilo same strukture zgodbe dovolj razvidno. V primeru prevoda se bomo za naše namene domislili nepopolne sestavljenke, ki potrebuje dopolnilo, da bi izražala implicirani pomen. To bo zgrajeno tako, da bomo dodali posebno kompenzacijsko transpozicijo v bližnji besedi. prevod: (sestavljenka (D, P-M))3 ali (sestavljenka (i,D)4 +) kompenzacijska transpozicija) Na ta način je avtorju zagotovljena dovolj velika možnost, da se bo pripovedna struktura njegovega dela preslikala v drug jezik, ne da bi pri tem prišlo do kake omembe vredne izgube pomembnih informacij. 1 L = literaren, I = impliciran 2 P = fonetičen , M = morfološki 3 D = direkten, P = fonetičen, M = morfološki 4 i = nepopoln, D = direkten
ZAGOVOR IZBRANE METODE Noben roman še nikdar ni zahteval tako temeljite in skrbne priprave na prevajanje kot Finnegans Wake. Še nikoli doslej niso bila sredstva, ki so nam na voljo pri prevajanju, in snov prevoda sama postavljeni pod vprašaj. Gre za edinstveno situacijo, ki potrebuje edinstveno rešitev. Svobodno prevajanje Finnegans Wake po občutku se lahko hitro sprevrže v kaos, kajti, kot je bilo že povedano, običajna skladnja ima komaj kakšno vlogo v tem stalnem gibanju nestalnih gramatičnih sredstev, sintaktičnih tvorb in onomatopoetičnih učinkov. Če vzpostavimo določeno strukturo, preden se lotimo tako naporne naloge, kot je prevod Finnegans Wake, se naši delovni pogoji neprimerno izboljšajo, tako da smo preskrbljeni s stabilnim ogrodjem za naše delo, pri čemer so nam v pomoč uveljavljena sredstva prevajalskih metod. Kljub temu pa se bomo srečevali tudi s primeri, ko se bodo naše rešitve izkazale za jalove in neprepričljive. Tovrstni primeri bodo identificirani z našo nesposobnostjo izbrati enega izmed dveh ali več literarnih pomenov, ali pa bo šlo za primere, ki nam ne bodo puščali tako rekoč nič prostora za kompenzacijsko transpozicijo. Ob takih prilikah se bomo poslužili preizkušene - in kadar rabljene v zmernih količinah, povsem dobrodošle - tehnike navajanja opomb pod črto. Tako bomo gotovo sposobni podati jasno sliko osupljive zgodbe Finnegans Wake v jeziku, ki ni angleški. -- Iz angleščine prevedla: Barbara Jurša Povezave: - Finneganovo bdenje (Airbeletrina, e-branje, prevod: Jure Godler)
|
Naključni prispevki: |
Uroš Zupan: Ohranjenost v trajni svetlobiUroš Zupan | Torek, 7 Februar 2012 ![]() TOMAŽ PENGOV – ODPOTOVANJA I Obstajale so plošče, ki jih je bilo preprosto treba imeti, in ta želja po posedovanju se je začela dokaj hitro spreminjati v obsedenost. Toda kako priti ... Beri dalje ... |
Emil Filipčič: Mojstrovka (odlomek)Emil Filipčič | Ponedeljek, 30 Januar 2012 ![]() Šel sem na Mojstrovko, po Hansovi smeri, zanimalo me je, ali bom vzpon zmogel sam, brez Primoževega vodstva. Do Jesenic sem šel z vlakom, tam sem si na postaji poiskal taksi in razložil taksistu, da g... Beri dalje ... |
Milan Kleč: Trojke (odlomek)Milan Kleč | Četrtek, 19 Januar 2012 ![]() Kako je taksist pritiskal na plin in kako sem si oddahnil, ko mi je Martini zaupal, da iščemo alkohol. Ta človek je res znal misliti na vse, saj jaz se česa podobnega ne bi domislil. In potem bi padla... Beri dalje ... |
Dnevnik Poline ŽerebcoveAna Petrovčič | Četrtek, 5 Januar 2012 ![]() Polina Žerebcova se je rodila v Groznem leta 1985. Njen dnevnik, ki je oktobra izšel v Moskvi, bralcu ponuja redek vpogled v življenje v obleganem Groznem v času druge čečenske vojne. Delo, napolnje... Beri dalje ... |
Dušan Šarotar: OSTANI Z MANO, DUŠA MOJA / OSTANI Z MENOF, DÜJŠA MOJADušan Šarotar | Torek, 20 December 2011 ![]() Dušan Šarotar OSTANI Z MANO, DUŠA MOJA Odlomek iz romana Okrog tistega božiča, ko je prispelo pismo, se je spomnila, je zapadlo nenavadno veliko snega, ki je zametel tudi oknice njihove tople hiše.... Beri dalje ... |
Martina Potisk: Boj z Minotavrom (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Ponedeljek, 9. 11. 1996 Ko sem se že navsezgodaj zjutraj tistega pustega jutra peljal z dirjajočo newyorško podzemno kačo na otvoritev tisočletja, sem razmišljal le še o mirnem in nekoliko odmaknj... Beri dalje ... |
Matjaž Lesjak: Snežni hrib (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Sedela sva vsak na svojem štoru in gledala lastno sapo. Strma vesina naju je upehala, pa sva malo posedela, čeprav je vse skupaj izgledalo zelo čudno. Snega je bilo čez kolena in drevesa so se vegasto... Beri dalje ... |
Mirana Likar Bajželj: Bilanca (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Kaj je zdaj to? Od kod se je znašlo pred menoj? In jaz pred tem? Kaj naj? Kako naj? A moram zdaj? Zakaj ravno jaz? Kaj hočejo od mene? Nimam pojma. Popredalčkaj! Razvrsti! Preglej! Prevzemi! Obvladaj... Beri dalje ... |
Matjaž Brulc: Liverpool (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Zvečer, ko se utrujen zvrneš v posteljo in ti oči kar same lezejo skupaj, si misliš, da bo z jutrišnjim dnem vse drugače. Da zdaj pa bo. Pa ni, nič se ne zgodi. Samo sanjaš lahko, če imaš srečo: o ... Beri dalje ... |
Sara Knežević: Oksitocinske razlike (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 A veš tisto, ko se zbudiš sredi noči iz neke zajebane more in se ti v prvem trenutku budnosti strese telo in te nekaj stiska za noro razbijajoče srce. To se mi včasih zgodi, ko fukam Kajo. Ko jo z... Beri dalje ... |
Aleš Debeljak: zapis o Vojnovićevi JugoslavijiAleš Debeljak | Ponedeljek, 28 November 2011 ![]() Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela Drugi roman je najtežji. Prvi je vedno lahko plod navadne sreče ali nenavadnih okoliščin. V drugem romanu pa se pokaže, iz kakšnega testa je pisatelj.... Beri dalje ... |
E-branje: Goran Vojnović: Jugoslavija, moja deželaUredništvo | Ponedeljek, 21 November 2011 ![]() Ponujamo vam odlomek iz novega romana Gorana Vojnovića z naslovom Jugoslavija, moja dežela. *** ... Beri dalje ... |
Poskusi: vnovič, zopet in znova! (In memoriam: Tone Pavček)Tamara Gorup | Torek, 1 November 2011 ![]() Skorajda ni človeka, ki bi ga neusahljiva volja do življenja in zavedanje, da vsak človek v sebi nosi smisel, tako močno zaznamovala kot pesnika, pisatelja, prevajalca, esejista in urednika Toneta P... Beri dalje ... |
E-branje: Mansoura Ez Eldin: Vaja iz življenjaUredništvo, prevedla: Barbara Skubic | Sreda, 17 Avgust 2011 ![]() Po objavi kratke zgodbe objavljamo še esej egipčanske pisateljice Mansoure Ez Eldin. Vabljeni k branju! ... Beri dalje ... |
E-branje: Mansoura Ez Eldin: Vzpon v višaveUredništvo, prevedla: Barbara Skubic | Torek, 16 Avgust 2011 ![]() Mansoura Ez Eldin (1976) je egipčanska pisateljica, avtorica mnogih kratkih zgodb in esejev ter dveh romanov: za svoj romaneskni prvenec je bila nominirana tudi za prestižno Mednarodno nagrado za arab... Beri dalje ... |
Veronika Simoniti: Papirnata hišaVeronika Simoniti | Torek, 14 Junij 2011 Veronika Simoniti je bralcem že znana po svoji kratkoprozni zbirki Zasukane štorije (2005), za katero je bila nominirana za nagrado za najboljši prvenec in nagrado fabula. Posebej pa je zn... Beri dalje ... |
Ivana Komel: Narekovano iz posteljeIvana Komel | Sreda, 25 Maj 2011 V tokratnem e-branju vam ponujamo nekaj pesmi iz prihajajoče pesniške zbirke Ivane Komel Narekovano iz postelje. Pesnica, ki sedaj prebiva v Ljubljani, se je rodila leta 1983 v Slavonskem ... Beri dalje ... |
Beletrinina literarna delavnicaDušan Šarotar in Lucija Stupica | Četrtek, 19 Maj 2011 ![]() Letošnjo že tradicionalno Beletrinino literarno šolo sta vodila Lucija Stupica (poezija) in Dušan Šarotar (proza). Udeleženci so skozi lastno pisanje in dialog z mentorjema spoznavali zakonitosti li... Beri dalje ... |
E-branje: Ian McEwan: SolarUredništvo | Torek, 26 April 2011 ![]() Ta mesec je pri Mladinski knjigi izšel slovenski prevod romana Solar britanskega pisatelja Iana McEwana. Po prejšnjem, krajšem romanu Na obali Chesil je McEwan ustvaril daljše delo, ki je bilo takoj o... Beri dalje ... |
Katja Perat: Najboljši so padliUredništvo | Četrtek, 21 April 2011 ![]() Katja Perat je filozofinja, komparativistka, aktivna članica uredništva revije Idiot, sodelavka Tribune, literarna kritičarka v Pogledih in reviji Literatura. Najpomembnejše seveda puščamo za konec:... Beri dalje ... |
E-branje: Zmagovalni pesmi Pesniškega turnirjaUredništvo | Ponedeljek, 18 April 2011 ![]() Kazinska dvorana SNG Maribor je bila v soboto polna: v njej je, kot napovedano, potekal Pesniški turnir. Na razpis za turnir se je prijavilo kar 157 kandidatov, izmed katerih je strokovna žirija izbra... Beri dalje ... |
Pavel Vilikovský: Gospodar spominovMaja Žvokelj | Ponedeljek, 14 Marec 2011 ![]() Na Slovaškem je med kulturno srenjo splošno znano, da je vsaka nova knjiga Pavla Vilikovskega literarni dogodek. Njegova dela so vedno znova vir bralskega užitka tudi za najzahtevnejšo publiko, navs... Beri dalje ... |
E-branje: Nove pesmi Katje PlutUredništvo | Ponedeljek, 31 Januar 2011 ![]() Katje Plut bralcem poezije ni treba posebej predstavljati. Pesmi je začela pisati in objavljati v zbirkah že v šolskih letih; njena zadnja zbirka Štafeta hvaležnosti je izšla leta 2005. S svojo komuni... Beri dalje ... |
Uroš Zupan: OBLIKA RAJAUroš Zupan | Četrtek, 16 December 2010 ![]() Na knjižne police prihaja nova pesniška zbirka Uroša Zupana z naslovom Oblika raja. Zupan, ki je duhovit in dobrohoten možak, ve, kako se streže tej stvari, ki ji rečemo pesništvo. Da je ljubitelj L... Beri dalje ... |
Dušan Šarotar: NostalgijaDušan Šarotar | Sreda, 1 December 2010 ![]() Odlomek HAUSTOR Nebo nad kolodvorom je temnelo, sence topolov ob cesti so se daljšale in počasi kopnele v večer, ki je žarel s tisto nezamenljivo otožnostjo, ki jo prepoznajo samo tisti... Beri dalje ... |
Mirana Likar Bajželj: Nadin prtUredništvo | Torek, 30 November 2010 ![]() Še enkrat vam v branje ponujamo zmagovalno kratko zgodbo Mirane Likar Bajželj Nadin prt. V naslednjih mesecih se obeta z zmagovalko tudi intervju, že danes pa jo lahko ujamete na večeru LUDa Literat... Beri dalje ... |
Od metastaz do ljudožercev; literarni svet Alena BovićaGregor Inkret | Ponedeljek, 15 November 2010 ![]() Fama, ki se je na Hrvaškem poleti leta 2006 spletla okoli romana Metastaze, »hrvaškega Trainspottinga«, pod katerega se je podpisal skrivnostni Alen Bović, je navrgla nekaj zanimivih trivial... Beri dalje ... |
O knjigi tako ali morda tudi malo drugačeZala Maček | Ponedeljek, 8 November 2010 ![]() Pogosto se mi zgodi, da iz knjižnice prinesem knjigo, v kateri me razen črk in misli, ki jih je med platnice položila pisateljeva roka, pričaka še prispevek mojih predhodnikov – bralcev. Sivkasti odti... Beri dalje ... |
Evald Flisar: Na zlati obali (odlomek)Evald Flisar | Sreda, 3 November 2010 ![]() V ranem jutru je nad glavnim mestom Kameruna sijala tesnobna svetloba. Med vožnjo proti železniški postaji je Markov taksi zdrsnil mimo prizora, ki je tesnobo še stopnjeval: v polkrogu mrkih ljudi je ... Beri dalje ... |
SKOK V NEZNANO (natečaj-glasovanje pod št.5)Uredništvo | Ponedeljek, 11 Oktober 2010 Med ene redkih Manfredovih slabosti so njegovi imenitni znanci in v občasnih napadih samoironije tudi on sam prištevali njegove vselej zrcalno pološčene čevlje, katerih lesket se je uspešno upiral tud... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2
























