Nahajate se: airBeletrina Knjiga E-branje, Esej Tibor Hrs Pandur: Akademikom
Tibor Hrs Pandur: Akademikom | Natisni |
Petek, 25 Maj 2007 12:35
                                                1.

Pazite se nas!
Mi smo novi pogani!
Gnilo sadje dvajsetega stoletja!
Triki, s katerimi so nas naučili abecedo, ne delujejo več.
Razvili smo se.
Evolucija je z nami dosegla svoje skrajne meje.

Medtem ko ste vi služili ljubi kruhek, smo mi živeli razkošno pod okriljem liberalnih staršev.

Podedovali smo knjižnice njihove svetovljanske genetike. Že zmagoslavnih 21 let živimo in se
razraščamo kot plemenita plesen, neodvisni od davkov, ki jih zapravljamo z destilacijo svoje izvirnosti.
Mi smo vedno drugi. Odkar smo stari 6, znamo izbirati svoje prednike.
Tako da zdaj lahko razširimo brezbrižnost svojega prebojnega oklepa in se pokončno, pripravljeni na apokalipso, nahranimo s svojo pozicijo kot Marsias, ki je pljunil Apolonu v obraz.


Dovolj nam je bordelskih obiskov spominskih vaj, s katerimi ste nas pitali kot božične purane vaših pričakovanj.
Tokrat hočemo nekaj trajnega in sveže opranega.
Ničesar ne zahtevamo. Vse kar si želimo je Intimnost.
Nočemo se pretvarjat´. Pri vas ne iščemo certifikata, ki nam bo odprl vrata k nedonosni službi, ampak nekaj povsem specifičnega.

 

2.

Vesel sem, da sem ujel vašo pozornost.
Predstavljajmo si, da smo električni.
Vsa poezija je masturbacija. Lahko je nasilna ali nežna.
Z lubrikanti ali brez.
IN ČE NI VRHUNSKA, NI POEZIJA.
Nova poezija je prepovedan dotik na praznem stopnišču.
Neviden dih, ki te sredi temnega hodnika izgovori k užitku z nezaslišano drznostjo svoje insinuacije.
Ni pomembno, katera metafora jo razodene. Pomembna je MOČ, SILA,  
»BOMBA KISIKA«, s katero eksplodira v sivo provinco zone somraka, kjer  spoštljivi meščani, zločinci, nezakoniti priseljenci, zatrti talenti, ki pometajo ulice s ciničnim nasmeškom Diogenove svetilke, in nekatere redke, osupljive Virginije UMIRAJO ZARADI POMANJKANJA LEPOTE.  
LEPOTE ne kot atrofije leksema v prašnem slovarju iz leta dvainpetdeset.
Ampak LEPOTE: ganljivega, nemega, poganskega oškrlatenja ob putrifikaciji, ki nas omami z MOČJO zaradi krhkosti naše jesenske notranjosti.
LEPOTE kot trepetanja spodnjih hlačk ob nenadnem stiku Telesa s Prostorom.
LEPOTE in miline kot izničenja praznih cest novohabsburške samozadovoljne kloake brezbarvnega lajanja zvodenelih možganov.
In LEPOTE (tako kot njene Krutosti), ki je od nekdaj in za vsekdar edini predmet naših raziskav.

 

3.

Zavračamo pozicijo neme publike predpotopnega varieteja,
ki nas podkupuje z makovo vodo tovarn izobrazbe in plinskih celic ogroženih znanosti.
(Ko bi bila vsaj makova voda! Popolne breztemeljne stavbe!)
Mi smo brez temeljev. Literarne persone. V sebi ne razpoznavamo arheološkega navdušenja nad katalogizacijo brahiozavrov.
Mi smo kulminacija. Prihodnost vaših raziskav, za kar vas spoštujemo kot edinstveno nevronsko elito.
Nam je Knjiga NUJA, edina Glasba in Glasbilo.
Mi smo minometi, ki nam je Knjiga gorivo, neprecenljivo brezplačno Darilo.

 

4.

Opazujemo vas.
Smo odmev vašega spektakla. V sardinski abstrakciji amfiteatra nas prebadajo vaši najintimnejši detajli, skrite nianse; iz načina, kako sklenete roke, razbiramo zgodovino vašega otroštva. Niti drobtinica vašega obnašanja ne uide našim sferičnim tipalkam. Iz vaših gibov se nam razkriva ves vaš duhovni kozmos. Dotika se nas v vsakem primeru z nezavedno stenografijo, odslikano na mlade membrane neobvladljivih strasti in vzdražene čustvene lestvice sprejetih signalov. Skratka.

Iz valovanja vaših glasilk razbiramo Čustvo in ne kakšne obskurne literarne vede. Iz Zvoka razbiramo Čustvo. Iz Besed razbiramo Čustvo.
Okušamo zven. Ne razumemo definicij.
Čutimo neprekosljivo ekzaktnost paradoksa.

V vsakem primeru vas interpretiramo v svojo korist.
Ali izvlečemo iz vašega strupa zdravilo ali iz duhovitih namigov …
Dobro, govorite nam vsaj o čudnem napoju Cankarjeve artikulacije, ampak ne pričakujte, da si bomo karkoli zapomnili, če bo vaši predstavi primanjkovalo miline in čistosti.
Govorite nam o Župančičevi zapuščini; berite nam jo kot uspavanko svojemu otroku, ampak samo tisto, kjer mu je uspelo oponašat´ Whitmana, in prosim, ne predolgo, ker so nas s tem nekoč že kaznovali v vrtcu, tako da smo zbrcali svoje sošolke brez hujših posledic.

Izbirajte besede, tako naravno slečene pomena, da nahranite naše lačne verbalne organe; olajšajte nam kalvarijo brskanja po slovarjih, ki nam služijo za praznovanje naše intimne zvočne aberacije.
Ponudite nam onstranske zveze, kot AGLAIA, KARIATIDA, HIPNAGOGIČNO etc.
Zažgite se v vročici, s katero se čutite, ko nam posredujete stik svojih živcev z neprecenljivim pergamentom črne tišine, izpraskane v popolnem razodetju individualnosti, ki brez dodanih didaskalij pomeni, po vsej verjetnosti, nekaj čisto drugega, in nam vsaj kot freska pomagajte pri neuresničljivi stvaritvi nove mojstrovine našega samooklicanega genija.

 

5.

Zahtevajte nove Oresteje, nove jezike, novo meso.
Zahtevajte, s ponosom in božansko krutostjo, ambicije nove ultrasumerske avantgarde:
»Prihaja Renesansa, ki zamuja petsto let v cerebralni paralizi
samomorilske črne luknje blatnega dola te uboge dežele!«
Sklenite roke v pozavni svoje medleče sreče in nam razkrijte Očividce, dedne želje, moderne fantazme, fašiste in diamante Poezije.
Pokažite nam Najgloblje, Najtemnejše in Najredkejše.
Pokažite nam Poezijo, ki je bila z natančnostjo transplantacije, premišljeno ali ne, vklesana v meso svojega sanjalca.
Pokažite nam vzdih davnih bakanalij in fanfar tretjega tisočletja, ki so se med praznovanjem šoka fuzije oči z že videnim vsaj ganljivo vzburile in utripnile pred lastnim prepadom svoje zamujene prihodnosti.

Govorite nam o izgovorjeni reki protoplazme, ki je hranila in prignala tega človeka v tako globoko gorivo zase, da je prisiljen v razkritje virtuoznosti in atletike svojega trpljenja, kot sam sebi edina Mnemozina.
Govorite nam o delih, ki so predvidela neslišen koitus s posthumno mandolino svojega bralca, ker so bila pisana s plojenjem na oltarjih Naključja.
Pokažite nam Poezijo, ki te preseneti iz teme starodavne galerije in te zvleče v svoj kot - kot morilec občutljivo, osuplo žival, ko ji odre zadrgo, da bi jo kot žrtev fantastičnega delikta zaplodil vsaj z željo realizacije.
In če takšne Poezije ni, zahtevajte, da vam napišemo novo;
in »morje rodovitnosti« bo nanovo vzdraženo ob hitrosti svoje nezmožnosti, h kateri se vrača zmagoslavno kakor v staro, znano stanovanje.

 

6.

Govorite nam o kulturni amputaciji in potuhnjeni škodoželjnosti te brezvremenske puščave, z redkimi oazami zadnjih upornikov, ki zmagovito goli še držijo prst proti ledenikom, ki se tako počasi in čudovito topijo.

Govorite nam o blaznih koribantih in vzvišenih maščevalcih zamujenih priložnosti, okuženih s triperji in malarijo svojih neponovljivih potovanj.

Govorite nam o MOČI logoreje njihovih nekoristnih urokov, ki so jih vrgli brezbrižno kot mojstrovine v veter.

Govorite nam o Mojstrih, ki so z ganljivo in pobožno skrajnostjo, desetletja in desetletja, masturbirali svoje Willendorfske Venere proti znosnim monolitom svojega despotskega hrepenenja.

Govorite nam iz Tejreziasovih dojk in ne iz Telečjih pečenk.
Ne govorite nam o duhovnikih, ki se želijo, in slovenskih predpražnikih in ostalih vaških kvadroplegikih, katerih imena vsa zvenijo enako in brez okusa kot megla, ki se plazi skozi ljubljanske možgane, da jih, če samo šepnem Lautréamont, z nenadnim krstom odprte in razodete rane, izniči od sramu, nazaj med zapuščena bedra njihove agorafobične požrtvovalne mame.

Ne nam govorit´ o vaških predstavah predhistoričnega turbofolka in pudingu jošk vaše sosede v dirndlu, na podlagi česar sklepamo, resno kot ebola, da ste zadovoljni s štrcljem zimzelenih slovenskih klasikov, ki jim je, na žalost, prizanesla usoda.

Govorite nam o milih ekscentrikih, polnih dobrote in spoštovanja, ki si jočejo v naročje svojih las božjastne čudeže obžalovanja!
Govorite nam o zlomljenih prepelicah Daneta Zajca!
Govorite nam o nereidskem telesu Svetlane Makarovič!
Govorite nam o Grumovi zalogi morfija, ki mu je pomagala izsanjat cerebralne manifestacije razcveta njegove bolezni!
Govorite nam iz Kosovela, ki umira pred pletoro vesolja!
Govorite nam z nežnostjo, s katero se je ubil Marko Pavček!
Govorite nam iz nasmeha Tomaža Šalamuna, kako v zatripani preprostosti  časti vsenavzočo maternico neba!

Razkrite nam ljubimce vaše domišljije!
Kdo je bil prvi, ki vam je predrl himen fantazije?
Kdo je uporabil dovolj sile, da ste grleli od užitka?
Kdo je prodrl najgloblje in vam zamezil iz najglobljih odprtin
bolj kot veter ali pogled v svoji naključnosti?
Kdo je bil ta izbranec usode, ki vas je vzel onstran želje kot izničeno mladoletnico v vrelišču prve rdečice?
Kdo se vas je dotaknil iz blebetanja stoletij?
Kateri peroprask vas je vsrkal, da ste pozabili na hrano in same obrede higiene?
Kdo vas je odpihnil do točke, da ste pozabili, kako ga požirate,
dokler ni implodiral z orgazmom svojega hiperrapsodskega koprnenja?

 

7.

Ni treba sledit´ tradiciji in začet´ s srednjim vekom, da bi odgovorili.
Zavračamo propagando, ki naj bi krepila nacionalne korenine, ker nismo drevesa in pripadamo vesolju, ki je neizbežno.
Pred očmi imamo bistvo, kot bi umrli jutri.
In hkrati s hvaležnostjo, ki nas preseneti z božansko previdnostjo posredovanega zidovja, skozi katero se moramo prepraskat´ kot v bolni iniciaciji do naslednje Goge, čutimo samo preprosto željo po Učitelju, ki bi nas naučil grške filie in srčnosti mentorskega razmerja, da ga lahko držimo kot Sveto, sredi nostalgije in samote pokvarjenih radiatorjev naših študentskih stanovanj.

Čutimo hvaležnost zaradi olajšanja ob vašem sinjem, stoičnem pogledu, tudi če smo vas obsodili za sokrivca metafizičnega eksorcizma naše duhovne kalvarije in krivično bruhnili tudi na vas, z zatrto evforijo Alice v soboto zvečer, ki pijana svoje MOČI, med procesi prilagajanja, brusi bajonete nepotrebnih revolucij, s katerimi je napovedala vojno tako splošnoflegmatskim oblakom.
In če je razžalila sublimnoskriti prestol nečimrnosti kogarkoli, za kar ne bi bilo nobenega razloga razen resnice, si je nakopala vsaj dobrega sovražnika, čigar zahteve pričakuje glede izvršitve in pogojev dvoboja ob zori.

 

8.

Konec koncev vas dejansko čutimo. Saj je tudi to samo služba - kot trgovski potnik, ki bi raje v blaženi statiki doma in miru izpopolnjeval svojo zapostavljeno veščino gačenja hišnih ljubljenčkov – namesto, da bi s kačursko gracioznostjo sejal in razsvetljeval tumorje ambicij razvajenim najstnikom in nezrelim smrkljam, ki bi morale biti hvaležne že zaradi odprave telesnega kaznovanja in z blaženim nimbom predispozicij objet´ prihodnost svojih omejenih možnosti.

 

9.

Zato zdaj, z vehemenco brezmadežnih Vestalk, pod okriljem templja Lepote in z odtisi na zvitkih neprimerljive književnosti, razglašamo:

Konec monarhije literarne teorije!
Konec vogonskih katorg Poezije, ki jih vaši jeziki posiljujejo že skoraj stoletje, huje kot maščevanje rdeče armade!

Tukaj in zdaj, brez namigov na ljubosumje ali posledice, kot beraško plemstvo prosimo eksaltacije, s trepetanjem in upanjem, ki kot zadnja želja umirajočega zahteva priznanje zmot literarnih mrhovinarjev svojemu predmetu, ki vrši nedotaknjena in sijajneje kot Herodiada nad jeziki anestetičnih liturgij, ob stiku s katerimi je celo moj slepič tako kreativen, da formira idejo o takojšnji astralni zasnovi temeljev prve Akademije umetnosti in Poezije.

 

10.

In kot epilog, napol lebdeči in z resnično zadnjim dihom, ko se nam misli počasi lepijo s predmetov, sklenemo to pesem za gluhe, v katero ste bili prisiljeni tako potrpežljivo prisostvovat, za kar se vam ne zahvaljujemo, in sicer takole:

Čistost terja svoj prestol

ČISTOST TERJA SVOJ PRESTOL

Tudi po Auschwitzu

Po vsaki vsakdanji katastrofi

Če zajočeš ali sploh ne moreš


Čistost terja svoj prestol

sredi izrekljive manufakture duš

ki jih reformirajo inkvizicije podzavesti kot gnilo seme

Hipohondri moči in namišljeni bolniki svobodne prisile

pozabljajoč antične hidre odsekanih glav

in milih glasov neodkupljivih vrednosti


Nismo nova rasa.
Vsak človek je svoja generacija.
Radi bi samo lahko, z ventili novega olajšanja, okronali svojo privatno odisejo in improvizirali ekstatično prihodnost, ki nas zeva, ki nas nosi kakor proti Obzorju.

 

                                                        Iz tretjega tisočletja

vas s karamazovskim nasmehom objema

Tibor Hrs Pandur

 

 --

Tibor Hrs Pandur (1985), študent primerjalne književnosti; besedilo Akademikom je izšlo januarja 2007 v študentski literarno-humanistični reviji Izmus kot manifest.

 

Dodaj komentar

Naključni prispevki:

Uroš Zupan: Ohranjenost v trajni svetlobi

Uroš Zupan | Torek, 7 Februar 2012

News image

TOMAŽ PENGOV – ODPOTOVANJA   I   Obstajale so plošče, ki jih je bilo preprosto treba imeti, in ta želja po posedovanju se je začela dokaj hitro spreminjati v obsedenost. Toda kako priti ...

Beri dalje ...

Emil Filipčič: Mojstrovka (odlomek)

Emil Filipčič | Ponedeljek, 30 Januar 2012

News image

Šel sem na Mojstrovko, po Hansovi smeri, zanimalo me je, ali bom vzpon zmogel sam, brez Primoževega vodstva. Do Jesenic sem šel z vlakom, tam sem si na postaji poiskal taksi in razložil taksistu, da g...

Beri dalje ...

Milan Kleč: Trojke (odlomek)

Milan Kleč | Četrtek, 19 Januar 2012

News image

Kako je taksist pritiskal na plin in kako sem si oddahnil, ko mi je Martini zaupal, da iščemo alkohol. Ta človek je res znal misliti na vse, saj jaz se česa podobnega ne bi domislil. In potem bi padla...

Beri dalje ...

Dnevnik Poline Žerebcove

Ana Petrovčič | Četrtek, 5 Januar 2012

News image

Polina Žerebcova se je rodila v Groznem leta 1985. Njen dnevnik, ki je oktobra izšel v Moskvi, bralcu ponuja redek vpogled v življenje v obleganem Groznem v času druge čečenske vojne. Delo, napolnje...

Beri dalje ...

Dušan Šarotar: OSTANI Z MANO, DUŠA MOJA / OSTANI Z MENOF, DÜJŠA MOJA

Dušan Šarotar | Torek, 20 December 2011

News image

Dušan Šarotar OSTANI Z MANO, DUŠA MOJA Odlomek iz romana Okrog tistega božiča, ko je prispelo pismo, se je spomnila, je zapadlo nenavadno veliko snega, ki je zametel tudi oknice njihove tople hiše....

Beri dalje ...

Martina Potisk: Boj z Minotavrom (natečaj 2011)

Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011

Ponedeljek, 9. 11. 1996   Ko sem se že navsezgodaj zjutraj tistega pustega jutra peljal z dirjajočo newyorško podzemno kačo na otvoritev tisočletja, sem razmišljal le še o mirnem in nekoliko odmaknj...

Beri dalje ...

Matjaž Lesjak: Snežni hrib (natečaj 2011)

Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011

Sedela sva vsak na svojem štoru in gledala lastno sapo. Strma vesina naju je upehala, pa sva malo posedela, čeprav je vse skupaj izgledalo zelo čudno. Snega je bilo čez kolena in drevesa so se vegasto...

Beri dalje ...

Mirana Likar Bajželj: Bilanca (natečaj 2011)

Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011

Kaj je zdaj to? Od kod se je znašlo pred menoj? In jaz pred tem? Kaj naj? Kako naj? A moram zdaj? Zakaj ravno jaz? Kaj hočejo od mene? Nimam pojma. Popredalčkaj! Razvrsti! Preglej! Prevzemi! Obvladaj...

Beri dalje ...

Matjaž Brulc: Liverpool (natečaj 2011)

Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011

  Zvečer, ko se utrujen zvrneš v posteljo in ti oči kar same lezejo skupaj, si misliš, da bo z jutrišnjim dnem vse drugače. Da zdaj pa bo. Pa ni, nič se ne zgodi. Samo sanjaš lahko, če imaš srečo: o ...

Beri dalje ...

Sara Knežević: Oksitocinske razlike (natečaj 2011)

Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011

A veš tisto, ko se zbudiš sredi noči iz neke zajebane more in se ti v prvem trenutku budnosti strese telo in te nekaj stiska za noro razbijajoče srce.    To se mi včasih zgodi, ko fukam Kajo. Ko jo z...

Beri dalje ...

Aleš Debeljak: zapis o Vojnovićevi Jugoslaviji

Aleš Debeljak | Ponedeljek, 28 November 2011

News image

Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela   Drugi roman je najtežji. Prvi je vedno lahko plod navadne sreče ali nenavadnih okoliščin. V drugem romanu pa se pokaže, iz kakšnega testa je pisatelj....

Beri dalje ...

E-branje: Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela

Uredništvo | Ponedeljek, 21 November 2011

News image

Ponujamo vam odlomek iz novega romana Gorana Vojnovića z naslovom Jugoslavija, moja dežela.                                                                                                  ***  ...

Beri dalje ...

Poskusi: vnovič, zopet in znova! (In memoriam: Tone Pavček)

Tamara Gorup | Torek, 1 November 2011

News image

Skorajda ni človeka, ki bi ga neusahljiva volja do življenja in zavedanje, da vsak človek v sebi nosi smisel, tako močno zaznamovala kot pesnika, pisatelja, prevajalca, esejista in urednika Toneta P...

Beri dalje ...

E-branje: Mansoura Ez Eldin: Vaja iz življenja

Uredništvo, prevedla: Barbara Skubic | Sreda, 17 Avgust 2011

News image

Po objavi kratke zgodbe objavljamo še esej egipčanske pisateljice Mansoure Ez Eldin. Vabljeni k branju!                                                                                        ...

Beri dalje ...

E-branje: Mansoura Ez Eldin: Vzpon v višave

Uredništvo, prevedla: Barbara Skubic | Torek, 16 Avgust 2011

News image

Mansoura Ez Eldin (1976) je egipčanska pisateljica, avtorica mnogih kratkih zgodb in esejev ter dveh romanov: za svoj romaneskni prvenec je bila nominirana tudi za prestižno Mednarodno nagrado za arab...

Beri dalje ...

Veronika Simoniti: Papirnata hiša

Veronika Simoniti | Torek, 14 Junij 2011

News image

Veronika Simoniti je bralcem že znana po svoji kratkoprozni zbirki Zasukane štorije (2005), za katero je bila nominirana za nagrado za najboljši prvenec in nagrado fabula. Posebej pa je zn...

Beri dalje ...

Ivana Komel: Narekovano iz postelje

Ivana Komel | Sreda, 25 Maj 2011

News image

V tokratnem e-branju vam ponujamo nekaj pesmi iz prihajajoče pesniške zbirke Ivane Komel Narekovano iz postelje. Pesnica, ki sedaj prebiva v Ljubljani, se je rodila leta 1983 v Slavonskem ...

Beri dalje ...

Beletrinina literarna delavnica

Dušan Šarotar in Lucija Stupica | Četrtek, 19 Maj 2011

News image

Letošnjo že tradicionalno Beletrinino literarno šolo sta vodila Lucija Stupica (poezija) in Dušan Šarotar (proza). Udeleženci so skozi lastno pisanje in dialog z mentorjema spoznavali zakonitosti li...

Beri dalje ...

E-branje: Ian McEwan: Solar

Uredništvo | Torek, 26 April 2011

News image

Ta mesec je pri Mladinski knjigi izšel slovenski prevod romana Solar britanskega pisatelja Iana McEwana. Po prejšnjem, krajšem romanu Na obali Chesil je McEwan ustvaril daljše delo, ki je bilo takoj o...

Beri dalje ...

Katja Perat: Najboljši so padli

Uredništvo | Četrtek, 21 April 2011

News image

Katja Perat je filozofinja, komparativistka, aktivna članica uredništva revije Idiot, sodelavka Tribune, literarna kritičarka v Pogledih in reviji Literatura. Najpomembnejše seveda puščamo za konec:...

Beri dalje ...

E-branje: Zmagovalni pesmi Pesniškega turnirja

Uredništvo | Ponedeljek, 18 April 2011

News image

Kazinska dvorana SNG Maribor je bila v soboto polna: v njej je, kot napovedano, potekal Pesniški turnir. Na razpis za turnir se je prijavilo kar 157 kandidatov, izmed katerih je strokovna žirija izbra...

Beri dalje ...

Pavel Vilikovský: Gospodar spominov

Maja Žvokelj | Ponedeljek, 14 Marec 2011

News image

Na Slovaškem je med kulturno srenjo splošno znano, da je vsaka nova knjiga Pavla Vilikovskega literarni dogodek. Njegova dela so vedno znova vir bralskega užitka tudi za najzahtevnejšo publiko, navs...

Beri dalje ...

E-branje: Nove pesmi Katje Plut

Uredništvo | Ponedeljek, 31 Januar 2011

News image

Katje Plut bralcem poezije ni treba posebej predstavljati. Pesmi je začela pisati in objavljati v zbirkah že v šolskih letih; njena zadnja zbirka Štafeta hvaležnosti je izšla leta 2005. S svojo komuni...

Beri dalje ...

Uroš Zupan: OBLIKA RAJA

Uroš Zupan | Četrtek, 16 December 2010

News image

Na knjižne police prihaja nova pesniška zbirka Uroša Zupana z naslovom Oblika raja. Zupan, ki je duhovit in dobrohoten možak, ve, kako se streže tej stvari, ki ji rečemo pesništvo. Da je ljubitelj L...

Beri dalje ...

Dušan Šarotar: Nostalgija

Dušan Šarotar | Sreda, 1 December 2010

News image

Odlomek HAUSTOR    Nebo nad kolodvorom je temnelo, sence topolov ob cesti so se daljšale in počasi kopnele v večer, ki je žarel s tisto nezamenljivo otožnostjo, ki jo prepoznajo samo tisti...

Beri dalje ...

Mirana Likar Bajželj: Nadin prt

Uredništvo | Torek, 30 November 2010

News image

Še enkrat vam v branje ponujamo zmagovalno kratko zgodbo Mirane Likar Bajželj Nadin prt. V naslednjih mesecih se obeta z zmagovalko tudi intervju, že danes pa jo lahko ujamete na večeru LUDa Literat...

Beri dalje ...

Od metastaz do ljudožercev; literarni svet Alena Bovića

Gregor Inkret | Ponedeljek, 15 November 2010

News image

Fama, ki se je na Hrvaškem poleti leta 2006 spletla okoli romana Metastaze, »hrvaškega Trainspottinga«, pod katerega se je podpisal skrivnostni Alen Bović, je navrgla nekaj zanimivih trivial...

Beri dalje ...

O knjigi tako ali morda tudi malo drugače

Zala Maček | Ponedeljek, 8 November 2010

News image

Pogosto se mi zgodi, da iz knjižnice prinesem knjigo, v kateri me razen črk in misli, ki jih je med platnice položila pisateljeva roka, pričaka še prispevek mojih predhodnikov – bralcev. Sivkasti odti...

Beri dalje ...

Evald Flisar: Na zlati obali (odlomek)

Evald Flisar | Sreda, 3 November 2010

News image

V ranem jutru je nad glavnim mestom Kameruna sijala tesnobna svetloba. Med vožnjo proti železniški postaji je Markov taksi zdrsnil mimo prizora, ki je tesnobo še stopnjeval: v polkrogu mrkih ljudi je ...

Beri dalje ...

SKOK V NEZNANO (natečaj-glasovanje pod št.5)

Uredništvo | Ponedeljek, 11 Oktober 2010

Med ene redkih Manfredovih slabosti so njegovi imenitni znanci in v občasnih napadih samoironije tudi on sam prištevali njegove vselej zrcalno pološčene čevlje, katerih lesket se je uspešno upiral tud...

Beri dalje ...
  • 0
  • 1
  • 2
prev
next
Kategorije: E-branje in Esej

Na tapeti:

Emil Filipčič: Mojstrovka (odlomek)

News image

Šel sem na Mojstrovko, po Hansovi smeri, zanimalo me je, ali bom vzpon zmogel sam, brez Primoževega ...

Zakaj je dobro biti drugouvrščeni (Katja Perat: Najboljši so padlli)

News image

Ne morem se upreti skušnjavi, da tega pisanja ne bi začela z anekdoto. Prijateljica, ki je bila v ko...

Milan Kleč: Trojke (odlomek)

News image

Kako je taksist pritiskal na plin in kako sem si oddahnil, ko mi je Martini zaupal, da iščemo alkoho...

"V tem delu me je veselilo provocirati": Intervju z Alojzom Ihanom

News image

Medtem ko čakam na Alojza Ihana, se razgledujem po njegovi pisarni na medicinski fakulteti. Inštit...

Dnevnik Poline Žerebcove

News image

Polina Žerebcova se je rodila v Groznem leta 1985. Njen dnevnik, ki je oktobra izšel v Moskvi, bra...

prev
next

Kmalu v zraku:

  • Ana Bogataj: Kaj sploh je to pesem? (Brez verzov brez rim: antologija slovenske pesmi v prozi)
  • Intervju z Boštjanom Naratom
  • Andrej Hočevar: Leto brez idej (izbor)

Air kanal:

NOVO V PROJEKTORJU

Zbrani posnetki branj z Dnevov poezije in vina ...

Kategorije: Air kanal

Prijava na email novičke:

Povej naprej ali se prijavi na RSS obveščanje:

Facebook MySpace Twitter Digg Delicious Google Bookmarks RSS Feed