ZAKAJ LEBDIM NA VODI

Komora za lebdenje je plastičen oziroma jeklen tank, po navadi le za spoznanje večji od navadne kopalne kadi. Moja komora iz­jemoma spada v velikostni razred manjše sobe. Voda v komori je nasičena z grenko soljo, imenovano tudi epsomska sol, njena temperatura se giblje okoli 35 stopinj Celzija. Grenka sol vsebuje kalcij, magnezij, ogljik in kisik.

Veliko ljudi me je že vprašalo, zakaj hočem lebdeti v vodi. Ve­čina jih misli, da je v komori preživeti čas zgolj lenarjenje in drag način zabijanja časa. Ne bo držalo! Komora za lebdenje je izjemno primerna za miselno delo. S komoro lahko vsak izboljša svoje re­zultate, vendar mene tekmovanja in hitro učenje ne zanimajo več.

Kar se mene tiče, so časi stremljenja po uspehih mimo, toda misli se mi v komori vseeno zbistrijo. Med lebdenjem se namreč možganski valovi upočasnijo na nižjo frekvenco: na alfo, theto ali celo delto. Posledično se okrepi imunski sistem, izboljša se krvni obtok in zniža krvni pritisk. Prav zaradi povišanega krvnega pri­tiska sem na predlog zdravnika svoje bivše žene poskusil z lebde­njem v vodi. Že po nekaj obiskih se mi je počutje izboljšalo. Če povem preprosto: med lebdenjem se počutim mlajšega. Poleg tega se pozitivni učinki lebdenja na zdravje seštevajo.

Na začetku sem komoro obiskoval le dvakrat na mesec, toda kmalu se je število mojih obiskov tako povečalo, da sem ob koncu pomladi lebdel na vodi že štirikrat ali petkrat na teden. V tistih dneh, ko nisem obiskal komore, sem se začenjal počutiti čudno, pravzaprav že kar slabo.

Z lebdenjem v vodi se lahko človek znebi mnogih odvisnosti, na primer kajenja, alkoholizma ali odvisnosti od seksa, toda tudi lebdenje se lahko spremeni v odvisnost. V mojem primeru se je zgodilo prav to, vendar se svoje odvisnosti nisem poskušal rešiti. Le zakaj bi tudi se? V tako poznem življenjskem obdobju mi ta­kšna odvisnost najbrž prinaša več koristi kot škode.

Ko sem začel resno razmišljati o nakupu lastne komore, sem se vnaprej temeljito pozanimal o stroških in jih primerjal. Namesti­tev komore za lebdenje v navadno stanovanje v bloku nikakor ni poceni zabava, pri moji višini prihodkov pa je strošek zares ogro­men. A sanjam se nisem bil pripravljen odreči. Dobil sem bančno posojilo, vendar sem se moral na sestankih stanovanjske skupnosti zelo dolgo pogajati, saj se je nekaj stanovalcev v nižjem nadstro­pju balo puščanja in so zato mojemu načrtu nasprotovali. Toda zdaj imam zasebno kad končno v lastnem domu. Je veliko večja od navadnih komor za lebdenje, saj sem jo dal vgraditi v nekdanjo spalnico, tako da je višina stropa normalna. V komori pogosto spim, tam je moj spanec najslajši, včasih pa si v vodi privoščim celo zajtrk ali večerjo. K prijetnemu počutju še posebej pripomo­re Mimino slepo okno. Zaradi njega sem dal v komoro namestiti tudi posebno osvetljavo, ki jo je mogoče zmanjšati ali ojačiti, in celo barvo svetlobe lahko spreminjam. Nikakor ne morem nehati občudovati svojega okna in pogosto me premaga spanec, ko ga gledam. In ko se zopet zbudim, je okno prva stvar, ki jo uzrem.

Nikoli nisem maral družabnega življenja, tako da me samota v komori prav nič ne moti. Pravzaprav v kadi srečujem več ljudi, kot sem jih srečeval dolga leta pred tem. Del mojih obiskov sodi v običajen svet budnosti – to so znanci, sorodniki ali stranke, toda včasih se pri meni pomudijo tudi gostje, za katere pravzaprav ne vem, od kod prihajajo. Lebdenje me je še bolj ločilo od normalne­ga življenja drugih občanov in me popeljalo v nekakšno vegetativ­no stanje, ki na budno življenje spominja le v nekaterih pogledih.

V komori sem sklenil nova poznanstva in se znašel sredi do­godkov, ki ne sodijo v moje nekdanje življenje. Izkušnje iz komore za lebdenje so mi dokazale isto kot sanje: da možgani ne potrebu­jejo nujno zunanjih dražljajev, da ostanejo aktivni. Možgani zna­jo sami poskrbeti za popestritev in zabavo. Resničnost ni vedno deljena.

Še zadnji in najpomembnejši razlog za to, da rad lebdim na vodi, je povezan s težnostjo. Zavedati se morate namreč, da je leb­denje predvsem zmaga nad težnostjo. Človeka v komori za lebde­nje lahko primerjamo z vesoljcem, ki na potovanju v vesolju uživa v breztežnostnem prostoru. Z lebdenjem podarimo vsaki mišici, notranjemu organu in celemu ubogemu telesu odmor pred tisto neznano silo, ki nas sicer neusmiljeno in neprestano vleče proti železni srčiki sveta.

Kdor lebdi, se za nekaj časa poslovi od svojega telesa in celo od nekaterih svojih čutov. Zato menim, da lebdenje v slani vodi ne pomeni le vrnitve v tisti prostor, kjer smo bili pred rojstvom, tem­več podobno kot vsa filozofija pomeni tudi vajo za smrt.

Ostanejo le misli in vid.

Na spletu sem objavil mali oglas, ki je v mojo komoro priva­bil številne stranke. Seveda je oglas nekoliko pretiran, toda to je konec koncev njegova naloga: NA VODI LEBDEČI FILOZOF ZA UGODNO CENO ODGOVARJA NA MANJ ALI BOLJ PO­MEMBNA VPRAŠANJA.

(Odlomek je prevedla Julija Potrč.)

Leena Krohn bo gostja festivala Fabula 2012 in bo v Ljubljani nastopila 29. februarja. Ob tej priložnosti bo v slovenščini izšla njena knjiga Slepo okno.