| Goran Vojnović: Čefurji Raus! (odlomek romana) |
| Sreda, 25 April 2007 16:44 |
|
Zakaj je Radovan prišel v Slovenijo?
Stal sem
na recepciji policijske postaje in si brisal solze. Pred policijsko sta stala
Radovan in Marina, Acotova matka. Ni bilo šans, da grem ven dokler se mi še
pozna, da sem cmizdril. En bumbar pandurski me je pa gledal pa neki mahal z
rokami, da naj se poberem. Ampak ni bilo šans. Odpihoval sem in se poskušal umiriti.
Vprašal sem, kje imajo vece, pa mi je debil rekel samo: »Vozi!« Neki sem se
brisal v rokav pa gledal Radovana. Bil je bjesan ko pas. Samo je Marini zdaj
nekaj govoril in ona ga je samo gledala in se po svoje smehljala. Marina je
snežilka in je bolj uboga. Meni se je vedno smilila. Taka najbolj dobra duša.
Ona se sploh ne more jezit. Samo smijucka se. Pa vsem bi pomagala. Možeš joj
drva na glavi cijepat, bi rekel Radovan. Zato se mi je pa smilila. Radovana me
je bilo pa strah. Po mojem sploh ni hotel na policijsko postajo, ker mu panduri
stanu na živac in potem se ne more zadržat in bi se najbrž začel fajtat. Zdaj,
ko je mator, se že pozna in potem malo izbegava take situacije. Zato najbrž
stoji zunaj z Marino in ne gre na policijsko. Nervozen je pa za popizdit. Saj
ga kar vidim. Še sreča, da je Marina z njim. Ona pomiri človeka, ker začneš
skrbet zanjo in se ubadat z njo in ne s sabo.
Marina živi sama z Acotom. Aco sploh ne ve, kdo je njegov fotr, Marina mu ni nikoli povedala, ampak je govorila, da nima fotra, da ima samo njo. In zdaj Aco skrbi zanjo in ne ona za njega. Aco je glavni v svoji bajti, ker je Marina predobra za ta svet. Ljudje jo izkoriščajo, ker ona ne šteka enih stvari tako kot je treba in potem dela tudi kar ji ni treba, in karkoli ji ljudje rečejo, ona naredi, ker misli, da mora. Edino potem je Aco odjebal te kretene in zdaj ji noben več ne reče nič. Prej pa je stalno ona pucala hodnik v bloku pa take stvari. Ker ji ni težko. Folk je res pokvarjen. Do bola. Radovan me je videl. Ma nek ide u ... Itak mi gre tale cajkič kurčič že na jetra. Ko so se odprla vrata policijske in sem prišel ven, se je Radovan obrnil in me sploh ni pogledal, ampak je šel do avta. Jaz sem šel za njim in ko sem šel mimo Marine, se mi je nasmehnila, kot da sem lihkar maturiral. Ona je res predobra za ta svet. Radovan pa se je usedel v avto in prižgal motor. Jaz sem se usedel zraven. On pa je odprl okno. »Marina! Da te počakamo?« Marina se je samo nasmehnila in odkimala. »Ma nemoj zajebavat Marina, nećeš valjda pješke na Fužine.« »Ne treba. Hvala, Radovan.« »Nije dosta što si morala doć pješke, nego, da se i vraćaš.« Saj res. Marina nima avta. Ko so jo panduri sredi noči zbudili in jo poklicali, da pride v Moste na postajo, je najbrž šla peš. Kreteni ji pa najbrž še niso povedali, kaj je z Acotom. Najbrž se je na smrt prestrašila. »Pejte vi domov. Bom ja sama Acota počakala.« Samo da je Aco živ in zdrav. Ona se za njega boji, da mu je kaj bilo. Da ga niso preveč tepli. »Dobro. Kako hoćeš. Samo se nemoj previše sekirat. Ništa to nije. Desi se. Mladi su. Kad će, ako neće sad, jeli tako. Šta ćeš.« Marina se je spet samo nasmehnila. Radovan je zaprl okno in sva speljala. Radovan me ni pogledal. Samo je bil vse bolj živčen. Marina ga je še nekako silila, da se dela mirnega, zdaj pa je zgledal, ko da bo samo še eksplodiral. Jaz sem spuščal glavo med roke, ker se mi je zdelo, da bo vsak čas priletelo. Da bo samo še bum. Še huje kot policaji. Radovan pa je lupkal po volanu in cmokal in vrtel glavo gor dol in si grizel ustnico. Bil je kot zver, ki bo napadla svojo žrtev. Nato pa zapelje desno pri Portalu in se ustavi na parkingu. Mislil sem, da me bo ubil. Žile so mu izstopile na obrazu. Nor je bil. »Jel ti znaš kako sam ja došo u Sloveniju? Jeli znaš, bleso jedna blesava! Ne znaš, a? Ništa ti ne znaš. Te nedelje smo imali utakmicu i trebo je doć trener Želje, da je gleda. Već se govorilo, da ću ja ić igrat za Želju. U prvu ligu. Znaš ti šta je prva liga. U subotu, pazi, u subotu, meni stari kaže: 'Sutra ideš u Sloveniju'. Ja mu reko: 'Stari, imam utakmicu, kakva Slovenija!', a on: 'Zaboravi, dobio si poso u Sloveniji.' I ja ujutro fino na voz i u Ljubljanu. Kakva utakmica, kakav Željo, kakva kariera.« Ustavil se je, da malo odpihne. Trgalo ga je, čisto se mu je odklopilo. Pomislil sem, da ga bo šlog strefio. »A vi se svi zajebajete. Razmažena derišta. Sve vam se pustilo i sad ... Jebo vas Milan Kučan, da vas jebo!« Še naprej se je tresel. Zdaj sem že držal roke nad glavo, ker je bilo že jasno, da mi bo odtrgal tintaro. Ampak on je pa samo pihal. »Daj mi cigaru!« Kakšen šok! Kako ve, da pušim, mamicu mu njegovu. Nič mi ni bilo jasno. Razjebo sam se totalno. Odprl sem usta in buljiv v Radovana in sem mislil, da me bo pobralo. Letim v Ljubljanico. Gotovo je. Radovanu se je zaštekal v malih možganih in zdaj sem gotov. »Šta je? Šta blejiš? Daj mi cigaru, sam ti reko!« Počasi sem povlekel iz žepa škatlico in mu jo dal. On jo je pa ko manijak pograbil in si prižgal čik. V lajfu nisem videl nekoga bolj nervoznega. »Zar nisi presto pušit?« »Ma marš ...« Zajeb. Zdaj je pa začel me šamarat. Zakril sem se z rokami in ni bilo hudo, ampak je pa trajalo. Živčno je mahal ko budala. Potem je pa naenkrat odprl vrata od avta in šel ven. Jaz sem pa ostal v avtu in sedel z rokami nad glavo. Nisem si upal niti pogledati ven iz avta. Jebala me je pa tišina. Čista tišina. Samo čakal sem, da me odnekuda zvekne. Potem pa počasi dvignem glavo in pogledam in Radovana nikjer. Odnijela ga magla. Nisem vedel, kaj bi. Tako se mu je scufalo, da se je mogoče vrgel v Ljubljanico. Kaj veš, kaj ljudem dogaja, ko jih tako napsihira. To se ti nekaj premakne v glavi. Tresti sem se začel od strahu. Samo pa si nisem upal iz avta. Prvič v življenju sem doživel, da me oblije znoj. Res sem mislil, da se je vrgel v Ljubljanico. Ker me nikoli v življenju ni udaril. Ajde, me je zašamaril parkrat, ampak takole pa nikoli. Strava i užas. Nisem več mogel sedeti v avtu. Nikjer ga ni bilo. Jebo ga bog njegov ludi. Pomislil sem, da bi moral poklicati policijo. Noro. Tudi meni se je že mešalo od vsega. Radovane, ne mi tega delat, prosim te. Ko boga te molim. Radovane! Šetal je tam ob Ljubljanici gore dole, s hrbtom obrnjen proti meni. Spizdil sem nazaj v avto. Zgledalo je, da se je malo umiril. Ampak čakal sem ga pa v avtu še najmanj petnajst minut. Samo sem ga pa imel iz avta na oku, ker se je malo približal. Potem je prišel, odprl vrata in speljal. Ko sva parkirala na Fužinah, sem ga šele pogledal. Oči je imel čisto rdeče. Jokal je. Tam pri Ljubljanici je jokal. Ne me jebat. Naj gre vse v kurac. Jezo še prenašam, batine prenašam, ampak to me je ubilo. Radovan z rdečimi očmi od solz, to me je zjebalo. Zdelo se mi je, da ne čutim rok in nog. Komaj sem dihal. Imel sem filing, da me nekdo nabija z bejzbolko. In to od znotraj. To pa je stokrat huje. --
Povezave: - kolumna: Ampak-liberalizem ali Kaj imata skupnega zapor v Kopru in izbor za Miss Universe - kolumna: »Sedimo mi i Abel Ferrara, kad dolazi Bono, brate ...« |
Naključni prispevki: |
Poetullus: časopis festivala Dnevi poezije in vina 2010Uredništvo | Sobota, 28 Avgust 2010 ![]() Prvič v zgodovini štirinajstletnega festivala, ki se je letos preselil na Ptuj, je izšel tudi uradni festivalski časopis z imenom, ki združuje najboljše: poezijo vodilnih domačih in tujih pesnikov in ... Beri dalje ... |
VISOKO POLETJE NA PROVINCIALNIH BAZENIHUroš Zupan | Ponedeljek, 16 Avgust 2010 ![]() Od nekod je priletela žoga. Zdelo se je, kot da se je nenadoma materializirala iz zraka, ali pa da jo je izpljunilo sonce. Ampak, če bi jo izpljunilo sonce, potem bi priletela z druge strani, kajti so... Beri dalje ... |
Kurbizmi Gregorja Rozmana: Glasna žogaUredništvo | Četrtek, 12 Avgust 2010 ![]() nedelja. zgodaj popoldan. v medvodah, propadajočem naselju, na katerega je pozabil socialistični stvarnik. zbudi me domofon ... neki kreten pritiska na zgornji zvonec in trka po oknu. počasi vst... Beri dalje ... |
Komentarji (4)Andrej Blatnik | Ponedeljek, 2 Avgust 2010 Oficirske hčerke ste se nam smejale, ko smo vadili prijeme na kitarah. Očetje so vam žvižgali z balkonov in hitele ste noter na večerje. Potem so se nekega večera prsti začeli sprijemati v prve melod... Beri dalje ... |
Komentarji (3)Andrej Blatnik | Ponedeljek, 26 Julij 2010 Spat greš še kot bančni mogotec, zbudiš pa se kot voznik rikše. Sprašuješ se: kako je mogoče? Kam je izginila moja vila? Ena sama noč, in vse se spremeni. Zdaj spiš na ulici, edine čevlje si tlačiš po... Beri dalje ... |
Komentarji (2)Andrej Blatnik | Ponedeljek, 19 Julij 2010 Nekoč, še pred vojno, so k moji babici, tako se spominja, hodili na kosilo generali, dobri prijatelji mojega dedka. Ti časi so minili, dosti časa je minilo. Današnji generali se ne menijo za družabna ... Beri dalje ... |
Komentarji (1)Andrej Blatnik | Ponedeljek, 12 Julij 2010 ![]() Čudno se je zbuditi v neznanem stanovanju. Pogledaš žensko, ki leži poleg tebe. Kako si prišel sem? Ne moreš vendar na vlaku nagovoriti ženske, ki bere Coelha. Ampak se zgodi. In zdaj si tu. Ona spi. ... Beri dalje ... |
Jubilejna 20. Župančičeva frulicaUredništvo | Sreda, 7 Julij 2010 ![]() Župančičeva frulica, srečanje najboljših mladih slovenskih in zamejskih pesnikov ter deklamatorjev, je letos obeležilo svojo 20-letnico. To prireditev, ki skrbi za kakovosten razvoj mlade pesniške be... Beri dalje ... |
Artaudov koncept telesa (brez organov)Bojan Andjelković | Sreda, 23 Junij 2010 ![]() Obstajajo filozofski sistemi, ki jih lahko razumemo neodvisno od življenj njihovih avtorjev - takšni so sistemi večine filozofov. Da bi razumeli Kantovo Kritiko čistega razuma nam tako ni treba vedeti... Beri dalje ... |
Jeroen Theunissen: odlomek iz romana Een vorm van vermoeidheid (Oblika utrujenosti, 2008)Mateja Seliškar Kenda | Ponedeljek, 31 Maj 2010 ![]() V mesecu maju je v okviru literarne mreže Halma in pod pokroviteljstvom Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani gostoval belgijski (flamski) pisatelj Jeroen Theunissen. Poleg učenja slovenskih besed... Beri dalje ... |
William March, pozabljeni sin ameriške književnostiAljaž Kovač | Nedelja, 30 Maj 2010 ![]() Za spremembo nam je bil dodeljen miren sektor in, fant, res je bil. Za nami je ležalo mesto Pont-a-Mousson, pred nami je tekla reka Mozela, na drugi strani reke pa so bili vkopani Nemci. Tisto noč, ko... Beri dalje ... |
Književnost med šolskimi platnicamiMilena Kumer | Torek, 25 Maj 2010 ![]() Odzvonilo je, vsi smo na svojih mestih, učiteljica pred učenci, učenci pred učiteljico in že stopamo v novo šolsko leto. Kmalu pride trenutek, ko si povemo, kdo smo in kaj beremo. Fantje so ne glede n... Beri dalje ... |
Robert Sheckley: OltarMiha Praprotnik | Petek, 21 Maj 2010 ![]() Gospod Slater je v živahnem tempu korakal po ulici v smeri proti postaji. Tega jutra je bilo tako v njegovem koraku kot na njegovem sveže obritem, čvstem obrazu nekaj poskočnega. Bilo je veličastno sp... Beri dalje ... |
Svet kot zvok v razmiku dveh možnih interpretacij ali zunaj njiju? Podlogarjeva Vesela nova ušesaAndrej Tomažin | Ponedeljek, 17 Maj 2010 ![]() Peter Sloterdijk v svoji knjigi o modernizmu iz leta 1986, Kopernikanische Mobilmachung und ptolmäische Abrüstung – sam sem jo bral v srbohrvaškem prevodu iz leta kasneje, Kopernikanska mobilizacija i... Beri dalje ... |
Heraklit TemačniRok Plavčak | Sobota, 1 Maj 2010 ![]() Heraklit Efeški je gotovo eden najskrivnostnejših in hkrati najvplivnejših mislecev predsokratske Grčije. Že v antiki so mu pripeli epitet Temačni oziroma Mračni, toda ne zaradi temačne presenetljivos... Beri dalje ... |
Dragan Radovančević: Nekaj pesmiTanja Petrič | Ponedeljek, 12 April 2010 ![]() Tokrat predstavljamo nekaj pesmi mladega srbskega avtorja Dragana Radovančevića, dobitnika Brankove nagrade in štipendije Srednjeevropske pobude (SEP) za leto 2009. S pričujočim izborom pesmi se... Beri dalje ... |
Josefine Adolfsson: Zakon o nevarnostiTanja Petrič | Sreda, 7 April 2010 ![]() Ob gostovanju skupine švedskih avtorjev mlajše generacije v Sloveniji, ki bo v okviru Študentske založbe potekalo od torka, 6. aprila, do četrtka, 8. aprila 2010, za pokušino tokrat predsta... Beri dalje ... |
Pär Thörn: Človek, ki preučuje časTanja Petrič | Nedelja, 4 April 2010 ![]() Ponedeljek, 5. april 2010 Ob gostovanju skupine švedskih avtorjev mlajše generacije v Sloveniji, ki bo v okviru Študentske založbe potekalo od torka,... Beri dalje ... |
Melanie S. Rose: Feeling HumanTanja Petrič | Ponedeljek, 29 Marec 2010 ![]() Torek, 30. marec 2010 Odkar se je nemško-avstrijska dramatičarka in pisateljica Melanie S. Rose avgusta 2009 prvič zataknila v pisateljski rezidinci v Ljubljani, ... Beri dalje ... |
Varlam Šalamov: Kolimske zgodbeTanja Petrič | Ponedeljek, 22 Marec 2010 ![]() Ponedeljek, 22. marec 2010 Ruskega pisatelja Varlama Šalamova zaradi njegovega načina pisanja, pa tudi zaradi blagosti, prizanesljivosti in humanizma pogosto primerjajo s Če... Beri dalje ... |
Alejandra Laurencich: Bosna na vzglavnikuTanja Petrič | Sobota, 6 Marec 2010 ![]() Ponedeljek, 8. marec 2010 Zgodba Alejandre Laurencich, potomke slovenskih staršev iz Argentine, ne bi mogla biti primernejša za danes: dve ženski, tempar... Beri dalje ... |
Janja Žitnik Serafin: Razpoznavnost izseljenske književnostiTaja Topolovec | Sreda, 3 Marec 2010 ![]() Sreda, 3. marec 2010 Kaj je slovenska izseljenska književnost? Kaj jo povezuje v razpoznavno celoto? Zakaj tisti, ki jo dovolj pozna, ocenjuje, da je zato tako vitalen del slovens... Beri dalje ... |
Erika Lidija Poglajen: Argentinsko-slovenski poetični utrinkiTanja Petrič | Torek, 23 Februar 2010 Mlade argentinsko-slovenske pesnice Erike Lidije Poglajen se bralci morda spomnijo po pesniškem prvencu Devet pomladi, ki je izšel leta 2003 v Ljubljani. Slovenski javnosti se je "v živo" predstavila... Beri dalje ... |
Tomaž Grušovnik: Mali Mate ml.Tanja Petrič | Ponedeljek, 15 Februar 2010 ![]() Ponedeljek, 15. februar 2010 Tomaža Grušovnika redni bralci Airbeletrine poznajo predvsem po kolumnah in teoretičnih besedilih, ki jih na portalu objavlja od leta 200... Beri dalje ... |
Manja Kisner: Blecherjeva literatura okamenelega življenjaTaja Topolovec | Sreda, 10 Februar 2010 ![]() Sreda, 10. februar 2010 Nekateri pisatelji in njihove knjige se izgubijo v pozabi; za M. Blecherja (1909-1938), romunskega Juda, je trajalo to obdobje dobrih štirideset let, ko je neugoden pol... Beri dalje ... |
Marinka M. Miklič: DiplomaTanja Petrič | Nedelja, 7 Februar 2010 ![]() Torek, 9. februar 2010 Če je na finalu v Postojni zmagovalno zgodbo letošnjih proznih mnogobojev Študentske založbe slišala le omejena množica poslušalcev, sedaj... Beri dalje ... |
Anne Michaels: Ubežni koščkiTanja Petrič | Torek, 2 Februar 2010 Torek, 2. februar 2010 Kanadska pisateljica in pesnica Anne Michaels je s proznim prvencem Fugitive Pieces (Ubežni koščki, 1996) pobrala pomembne nagrade angleškega govornega področja. ... Beri dalje ... |
Barbara Jurša: Margaret Atwood in kanadska kulturna identitetaTaja Topolovec | Ponedeljek, 1 Februar 2010 Ponedeljek, 1. februar 2010 Sedaj sedemdesetletna kanadska pisateljica, pesnica, literarna kritičarka in esejistka Margaret Atwood je s svojim prispevkom k premišljevanju o tem, kaj konstituir... Beri dalje ... |
John Newlove: Izbor pesmiTanja Petrič | Petek, 29 Januar 2010 Petek, 29. januar 2010 John Newlove (1938 - 2003) je eden "najbolj direktnih in vizualno preciznih" stilistov, ne le v okviru kanadske književnosti, temveč celotnega dvajsetega stoletja. Sk... Beri dalje ... |
Margaret Atwood: Dve zgodbiTanja Petrič | Sobota, 23 Januar 2010 Sobota, 23. januar 2010 Kdo se boji Margaret Atwood? 12 romanov, 17 pesniških zbirk, 10 zbirk kratkih zgodb, 6 knjig za otroke, vrsta esejističnih in kritiških zap... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2



























