Tako slovenska beseda ‘kombinacija’ kot poljska kombinacja izvirata iz latinske besede combino, ki pomeni ‘sestaviti skupaj'. V obeh jezikih se uporablja v tem pomenu v šahovski igri, kjer se primerno nanaša na strategijo, ki obsega niz vsaj treh potez, ki izsilijo jasno korist za pobudnika, četudi ta po poti utrpi manjše izgube. Če torej poljski taksist razglasi, da bo potrebno kombinować, da bi na letališče prispeli v pravem času, sporoča, da lahko ravna in očitna pot vodi zgolj v neuspeh, zato bo izpeljal vrsto strateških potez skoz mestni promet (nekatere od njih se potniku morda ne bodo zdele smiselne), da bi se pretolkel skoz prometni zamašek.

Seveda izhaja moč ‘kombinacije’ v šahu iz dosledne zavezanosti pravilom. V poljski vsakodnevni rabi kombinować implicira neupoštevanje razločkov med takšnimi abstraktnimi pojmi, kot so ‘zakonito’ in ‘nezakonito’. Slednjega ne gre pripisati temu, da poljski jezik ne bi premogel razločevanja med tema antitetičnima pomenskima poljema. Sopomenk za ‘goljufije’ in ‘tatvine’ v poljščini kar mrgoli, kot ne manjka besed za ‘poslušen zakonu’ in ‘moralen’. Toda to so koncepti iz dveh skrajnih koncev spektra. Beseda kombinować je pojem, domač v pomenskem polju, ki ga drugi jeziki smatrajo za praznino, prostor med konceptoma, ki ju je najbolje čistunsko držati narazen. Kombinować razkriva globoko prepričanje Poljakov, da sta zakonitost in nezakonitost redko absolutni.

V filmski komediji MiŠ› iz leta 1980 je praktično vsak lik na ekranu zaposlen z nekakšno obliko kombinacje. Glavni protagonist, Rysiek Ochódski (z vzdevkom ‘MiŠ›’ ali ‘Medvedek’), je na komunističnem Poljskem oseba srednjega pomena, upravnik športnega kluba. Njegova žena Irena ga je zapustila zaradi starejšega (in mnogo pomembnejšega) vladnega ministra. Rysieku namerava tudi preprečiti prihod v London, kjer je par predhodno skril precejšnjo vsoto denarja. Tako iztrga nekaj strani iz njegovega potnega lista in tega naredi neveljavnega. Z gargantujsko in zavito kombinacjo Rysiek uporabi filmskega producenta, da najame kot igralca njegovega skoraj popolnega dvojnika, pripravi nov potni list z igralčevim imenom in se potem namesto njega sam odpravi v London. (Del zabavnosti filma je v tem, da občinstvo ni seznanjeno s podrobnostmi načrta in da mora zato ugibati, čemu potrebuje Rysiek denimo stekleničko pokvarjenega šampona, vse do trenutka, ko šampon vstopi v igro.) Kot prepleteno s to zgodbo spremljamo tudi usodo orjaškega medvedka iz vrbovega protja, katerega konstrukcija, potovanja in končno uničenje se zdijo mejni primer kombinacje kot umetnosti zaradi umetnosti.

Eden izmed razlogov, zakaj je bilo poljskim gledalcem okrog leta 1980 to tako smešno, je, da je predstavljalo le rahlo popačenje njihovih vsakodnevnih življenj. Prozaična resničnost opravljanja preprostega nakupa je pogosto zahtevala celo verigo kombinacje, vredne svetovnega šahovskega prvaka. Privzemimo na primer, da je ‘gospod Kowalski’ leta 1980 potreboval nov avtomobilski žaromet na svojem Polskem Fiatu, da bi nadomestil zlomljenega. Prodajalna, ki bi v teoriji morala imeti na zalogi nadomestne luči, mu zatrdi, da takšnih žarometov trenutno nimajo, da pa naj poskusi spet čez nekaj mesecev. Uradno ni obstajala od tu naprej nobena pot, toda domiselni Poljak je zgolj prepoznal začetek kombinacje. Tako je g. Kowalski tiho odstranil nekaj plastičnega cevnega materiala s tekočega traku v službi in ga odnesel na zadnje sedeže svojega avtomobila. Plastično cevje je na krajevni tržnici zamenjal za športne čevlje. Potem je v vasi svoje tete športne copate s prijateljem zamenjal za več steklenic lokalnega žganja in doma narejeno klobaso. Nazadnje se je g. Kowalski odpravil k zadnjemu vhodu trgovine z avtomobilskimi deli in izmenjal nekaj besed z varnostnikom, ki je v zameno za steklenico in klobaso našel pravo luč. Šah-mat v štirih potezah.

Številni Poljaki celo danes ohranjajo trmasto sumničavnost v zvezi s kakršnim koli pravilom, ki je jasno oznanjeno na zidu. Gotovo obstajajo takšna javna pravila samo za poganjanje nespametne črede v smer, prikladno za organe oblasti. Najučinkovitejše metode bodo vedno ležale v neki drugi smeri, dobro skrite pred pogledi, a vendar vselej dosegljive s pomočjo spretne kombinacje.

Polavtobiografski roman Pilotska kabina poljskega pisatelja Jerzyja KosiŠ„skega iz leta 1975 izpostavlja podpovršinsko surovost takšnega sistema. Po njegovem mnenju lahko vse ljudi razvrstimo v eno od dveh kategorij: na eni strani so tisti, ki nadzorujejo situacijo (‘v pilotski kabini’), in na drugi tisti, ki so nadzorovani. Celo navidezni gospodarji komunističnega sistema – profesorji, ministri in generali – lahko postanejo marionete, prisiljene ukloniti svojo voljo velikemu mojstru kombinacje. Osrednja pripovedna oseba, ‘Tarden,’ veselo uničuje življenja vseh, ki mu stojijo napoti, in celo nekaterih, ki so samo nedolžni mimoidoči. Toda ti štejejo za sprejemljive izgube, tako dolgo dokler junak dosega lastno makiavelistično samouresničevanje. Po mračni logiki romana bi, če ne bi sam ravnal z drugimi, kot ravna, drugi tako ravnali z njim.

To ne pomeni, da je kombinować v poljski družbi vselej obravnavana kot častivredna oblika vedenja. Kombinować je pozitivna beseda tedaj, ko je orožje povprečnega človeka, ki se bori proti sistemu, ki je do njega nepošteno pristranski. Ko se lotijo kombinacje poljske elite – in to proti navadnim ljudem, gre za odvratno prakso: korupcjo. Toda politične elite na Poljskem se lahko ukvarjajo s hvalevredno kombinacjo, ko se posvečajo mednarodnim odnosom. V poljski popularni domišljiji je poljski narod že od nekdaj žrtev napadov in zatiranja s strani močnih sosedov. Poljski diplomati torej izboljšujejo svojo podobo v očeh domačih volivcev tako, da svoja pogajanja z nacionalnimi in nadnacionalnimi telesi, kot so Evropska unija, ZDA ali Ruska federacija, prikazujejo v smislu prebrisane kombinacje, kjer nekaj kratkotrajnih žrtev zagotavlja v končni fazi velik izkupiček za Poljsko na neki točki v prihodnosti.

Eden najslavnejših poljskih ljudskih junakov iz zgodnjega dvajsetega stoletja, MichaŠ‚ DrzymaŠ‚a, je dosegel status zvezdnika zgolj zaradi svoje sposobnosti kombinować v imenu ‘poljskosti’. Leta 1904 je v tedanji kraljevini Prusiji (ki je bila pred letom 1793 del poljske kraljevine) nek poljski kmet kupil kos zemlje. Ko se je prijavil za pridobitev gradbenega dovoljenja, da bi si na svojem zemljišču sezidal hišo, je bila njegova prošnja zavrnjena. Pruske oblasti so skušale zmanjšati število ljudi poljskega etničnega porekla, živečih na tem območju. Potem ko se je naveličal pregovarjanja z različnimi birokrati, je DrzymaŠ‚a kupil karavan, ga parkiral na svojem zemljišču in v njem prebival. Krajevni uradniki so razsodili, da tudi prikolica šteje kot 'hiša', če je stalno parkirana, zato jo je DrzymaŠ‚a vsak dan malce premaknil. S tem svojim junaškim dejanjem je v drugih ozirih nepomemben kmetovalec vzbudil veliko javne pozornosti po vsej Evropi in postal vidna sramota za prusko vlado. Bil je tako slaven, da je pozneje pristal upodobljen na etiketi vodke, poimenovane po sebi – ‘DrzymaŠ‚ówka,’ s sličico svoje prikolice in jeznega pruskega stražnika.

Kombinować lahko uporabljamo ohlapneje, kot krovni izraz za mnoga dejanja, ki vključujejo reševanje problemov. Ideja za tem ni toliko, da temeljito premišljen načrt vodi k želenim rezultatom, ampak da bo zanje potrebno precej poskušanja in odpravljanja napak. Ko se računalnik pokvari na nek nov in nepričakovan način, mora človek kombinować tako, da prerešetava različne nastavitve, vije kable, močno udari po njem ali karkoli, dokler ni ta ali popravljen ali pa tako zelo pokvarjen, da je potrebno kombinować nov računalnik. Kar je najvažnejše, je predana vztrajnost, pripravljenost pripeljati stvar do konca, ne glede na to, koliko možnosti je potrebno pri tem preizkusiti.

Preprosti kmetje kot MichaŠ‚ DrzymaŠ‚a niso mogli natančno vedeti, kateri koraki so potrebni, da bi se okupacija in delitve poljske zemlje končali. In vendar so se s kombinacjo njihova skupna prizadevanja končno izplačala, ko je bila Republika Poljska v letih 1918-1919 ponovno vzpostavljena. Preprost električar iz GdaŠ„ska leta 1980 ni mogel vedeti, kateri koraki lahko vodijo k zrušenju komunistične hegemonije v srednji Evropi. In vendar je s pomočjo kombinacje delavsko združenje Solidarnost postalo ena od tektonskih silnic zgodovine. Bistvo kombinacje je torej to, da nisi pripravljen reči, da je cilj neuresničljiv. Nekatere cilje lahko dosežemo z bistroumnimi načrti in druge s trmasto odločenostjo, da ne bomo vrgli puške v koruzo, toda vsak cilj je dosegljiv, tako ali drugače, če smo le pripravljeni kombinować.

Prevedla Barbara Jurša

_________________________________________________________

Scott Simpson je diplomiral iz religijskih študij na Kenyon College (Ohio, ZDA) in s podiplomskim študijem na področju religiologije nadaljeval na Jagiellonski univerzi v Krakowu, kjer je magistriral. Trenutno živi v Krakowu in predava na Centru za evropske študije. Med njegove akademske interese sodijo študije ritualov in pivskega vedenja, neo-paganizem na Poljskem in nova religijska gibanja.