| Mlade rime po Mladih rimah |
| Prispeval Tanja Petrič | ||
| Četrtek, 09 Julij 2009 12:52 | ||
Četrtek, 9. julij 2009
Z (i)zbranimi pesniškimi utrinki se spominjamo festivala Mlade rime, zaključnega maratonskega branja in cankarjanske kave. Tokrat se na E-branju predstavlja pisana druščina pesnikov najrazličnejših poetik in stilov: Dejan Koban (oče Mladih rim), Anja Golob, Andrej Grilc, Jan Šmarčan, Katja Perat, Radharani Pernarčič, Glorjana Veber in Lučka Zorko. Ker: POEZIJA JE KUL! Zato s poezijo v poletje ... Dejan Koban ŽRETJE Ko stojiš na koncu hodnika, sam, s strahom vstopiti nazaj v sobo številka deset, ko stojiš na hodniku, sam, z veliko kroglo pritiska na sencih, ko stojiš na koncu hodnika, sam, s tresavico v rokah, ko stojiš na koncu hodnika, sam, z zahajajočim soncem v očeh, ko stojiš na koncu hodnika, sam, na ustnicah sprejeta diagnoza, ko stojiš na koncu hodnika, sam, rezultat ne da več kot dva meseca, ko stojiš na koncu hodnika, sam, & skrivaš prve solze, trepetaš izoliran med belim kvadratom neznancev & vpet med spomine tvoje preteklosti & preteklosti osebe v sobi številka deset, ki spi, lyrica, lyrica, 75 mg, spi, sklepi omehčani, veke s težo črnega helikopterja, trepetaš izoliran med prozornimi besedami vse bo še v redu & oteženim dihanjem osebe v sobi številka deset, sam, sama sta, vse okrog pa polno težkih korakov & histerije & sterilnega vonja & lateks rokavic, lyrica, lyrica, 75 mg, 0 zavesti, ti sam z osebo v sobi številka deset, na hodniku polno brezveznega besedičenja, polnilo bolečine, v sobi številka deset pa le ti & oseba iz sobe številka deset, konec korakov, v sobi številka deset, konec besed, v sobi številka deset, evtanazija bližine, iz sobe številka deset, ko ne moreš več zdržati, ker je ne prepoznaš, osebe v sobi številka deset, nekoč mati & ti na koncu hodnika sin, nekoč, sam si zdaj, sam zapreš za sabo vrata prazne sobe številka deset. Anja Golob MLADI LJUDJE NA VLAKIH Ta trenutek na toliko železniških postajah v toliko zasoplih, pripravljenih vlakov vstopa toliko potovalcev. V Veroni, Montpellieru, v Kielu, v Rimu, v Perpignanu, v Lausani, Bruslju-Midi, v Barceloni, v Nici, Rigi, v Faru, v Ljubljani, v Katowicah, v Knokkeju, v Berlinu ... Poslovneži z aktovkami, stare mamce s košarami, neopazneži, družine z malimi otroki, zbiralci, kuharji, ljubiteljski fotoreporterji, prostitutke na dopustu, reveži brez karte - in predvsem mladi ljudje radovednih oči v tevicah in kratkih hlačah. Z nahrbtniki, polnimi razigranega upanja na pustolovščine, naredijo brez težav izjemo → vstanejo navsezgodaj, ni jim težko, spijejo kavo, pospravijo vsakdanjo pižamo nekam globoko na dno koša za perilo, preverijo, če imajo v pasni torbici potni list, karto, mobitel in kaj drobiža, zaklenejo vrata podnajemniške luknje v bloku in se ne ozrejo, ko opotekajoč hitijo po ulici. V dvojicah, oprtani z ljubeznijo, do zadnjega lasu naphani z zrakom svobode in milosti počitnic, odpirajo težka vrata vagonov, črkujejo zmazane napise postaj na njih, lovijo postajne načelnike za suknjiče ter jim v neznanih jezikih dopovedujejo svoja vprašanja o smereh in prestopih. Pôtni so, plastenke vode v stranskih žepih jih žulijo, po prahu s postaj dišijo, med prsti na nogah imajo sivo, malo so spali (sedeži vlakov so neudobni). Vse to jih ne moti, ko drug drugemu pomagajo oprtati prtljago, ko prestopajo okorne železne stopnice, ko odlagajo nahrbtnike ob prezasedene police in iščejo nerezervirane sedeže v kupejih za nekadilce. Radi imajo okna odprta, da piha, radi sedajo obnja s pomečkanimi zvezki in obgrizenimi svinčniki, radi vlačijo iz prtljage tupperware posodje s preperelimi sendviči in iz stranskega žepka na hlačah igralne karte ali miniaturni magnetni šah. Radi govorijo na glas in se smejijo, sezujejo čevlje in iztegnejo noge okoli sopotnika nasproti, da vse zasmrdi. Radi zaspijo med enakomernim drdranjem vlaka, ki je potegnil in pustil vse za seboj. Radi gledajo, kar brzi mimo. Radi navežejo pogovor. Radi posedajo v času in postajajo zanj vedno nove peščene ure. Radi so drugje, radi so drugi. Resno so vzeli, da »je pot cilj«. Tako potujejo, potujejo, potujejo. Andrej Grilc Otok Na otoku vsak večer zagori po kakšna hiša. Notranji ogenj, ljudje s črnim nebom, sparkling. Vozila s prednostjo poniknejo med hiše, široke pločnike, rožmarinaste poti. Prižigajo se okna hiš, čolni plujejo k ribam in žene ostajajo doma. Podvodni tuneli, jate školjk na ledu v lokale z gosti. Mehičani, na ladjah, tresenje rok na črno v nočeh pred zalivi. In vsak prizna, da je njegova reka že iztekla, v nov čas in samo gibi te lahko s stojišča, usmerijo v grlo, navzven. Da izplavaš, domov, v posteljo staršev, na otok pogube, kjer vonjaš solze otrok In samo ti jim prideš do konca, Ali pa narediš novega. Jan Šmarčan Gola ležiš in po tebi truma mladcev maže zdenka sir. Ti se zadovoljno sladkaš z njihovimi izcedki, ko najbolj obdarjen med njimi drgne svoj ud in ob tem pritiska sprožilec fotoaparata. Nato te najmlajši ugrizne v uho in ti vanj dahne: »Naša si.« Katja Perat METODA Fantje, ki vejo kako je, Kadar se zares raztreseš, Ponoči slabo spijo. Za stenami šumijo bori Podobno izmuzljivo kot v dvajsetih, Zato mora imeti tudi posteljnina razpoznaven vonj po vlagi In se mora pesnik, Ki poskuša šteti od sto proti nič , Da bi se spravil k spancu, Okleniti groze, s katero ga navdaja Neodzivnost mirnega dihanja dekleta, Ki leži na njegovi desni, Kot zadnje gotovosti, na kateri se lahko utemeljuje. Das unheimliche; Mesec gre brez šuma mimo okna In pod rjuhami je razločno čutiti Utripanje srca, Ki je izreklo odločno nezaupnico pragmatizmu; Ne bomo marširali s pusteži, In zaloputne čistemu umu vrata pred nosom, Tisočero raznovrstnih resničic se smuka po kotih, Kot kakšne majhne kosmate živali so In potrebujejo pozornost, Hiša je stara in sobe velike In prostor utripa od neurejenega življenja, Ki ti takoj, ko se obrneš stran Zrase čez ušesa In ti brezobzirno odgrizne glavo. Ljubi, S čim sva si zaslužila vso to nevrozo? Čeprav sebe od drugih običajno ločim po načinu, Na katerega se zasmejim, Kadar mi kdo predano pripoveduje o metodi, Me je tokrat strah in se samo pretvarjam, da spim. Nepričakovano Me preudarnost ljudi, Ki komaj kaj spominjajo nate, Premakne kot božja bližina ateiste In alkohol ljudi, ki ne pijejo pogosto. Razbirati svet z natančnostjo podobno kabalistični In komaj misliti nase- Načrt je pričakovano preprost in komaj izvedljiv, Vendar z veseljem prisluhnem; Odreži si najprej obe roki In kmalu tudi obe nogi In pojdi peš v zgodovino brez svojega imena. Čeprav mi ne verjameš, je tokrat res- Ni strogost tista, ki kvari pesem, Krivi sta slabo izrabljena prostranost duha In nemoč, ki jo prinaša njena zmeda. Zaprem oči in mislim na druge. Radharani Pernarčič KRISTALI BILK, RAZBITI DEŽ Tistega jutra, ko so konji zgrmeli v prepad in mi je sadje razpadlo v roki, si udaril s kamnom ob kamen in se rodil v neznano kulturo. Zvonik je molčal, a donelo je nebo, ki se je ujelo v strehe. Praprot v gozdu je prasketala in metala senco na davne grobove, duhovi časa so se zapletli v električne žice. Iskanje novega je prastaro dejstvo človeka, izum šuma, izum jezika, nabrušen zamah skozi čas. Premika nas nemirna magma, ne tehnologija. In kjer majhne strupene jagode v podrasti vzdržujejo ravnovesje sveta, je potok za vedno poskril konjske čeljusti v prod. Glorjana Veber Goli otok Če pustiš besede čakati na dežju, postanejo trde. Spotakne jih prva nižina in zraste jim brada premišljevanja. Niti shod nune ne premakne vetra v težo, cesta je molitev za kompasom snega. Kolikokrat smo prečkali pogovor tišin, oglušeli bobni ne dvignejo komarjev. Nekdo je oblazinil dotik z mikrofonom, da smo tipali s telesi zamolčanih ljudi, povrnjenih trav, bližin strmoglavljenih v morsko peno. Na pregibih so pogledi posoljeni na razdalje, kamni razdrobljeni do molka, ker nihče ne plane v čakanje, v senco dlani hodi umirat toplota. Okrogle oči ustvarijo kvadrat, letni čas ne preraste Golega otoka, premakne ga človek, za tisto kar ni zrastel, v zgodovino parol. Lutke naših senc živijo svoja življenja, ker se vrvi niso nikoli ogledovale v ogledalih, lahko mesta stekel enkrat mesečno očistijo okna in pod dvanajstimi zvezdami operejo perilo. Svet je ekološki, ker stvari molčijo. Lučka Zorko PREROK Moj rod mi bo sledil s svojo materijo. Svoja telesa bodo vročično namotavali na spiralo mojih besed. Čas bo neslišno oddrsel z menoj, kot posvečeno truplo ga bom odnesla izpred njihovih oči. Še niti rodili se niso, ko sva izginila, jaz in čas. Besede sva pustila njim, za os, za kamen, ki s svojo težnostjo grabi njihove tirnice. Naj še oni nosijo svoj čas in puščajo svoje kamne svojemu rodu. Poglejte še: - Video-utrinek z Mladih rim (avtor: Dijana Matković) |
Naključni prispevki: |
Poetullus: časopis festivala Dnevi poezije in vina 2010Uredništvo | Sobota, 28 Avgust 2010 ![]() Prvič v zgodovini štirinajstletnega festivala, ki se je letos preselil na Ptuj, je izšel tudi uradni festivalski časopis z imenom, ki združuje najboljše: poezijo vodilnih domačih in tujih pesnikov in ... Beri dalje ... |
VISOKO POLETJE NA PROVINCIALNIH BAZENIHUroš Zupan | Ponedeljek, 16 Avgust 2010 ![]() Od nekod je priletela žoga. Zdelo se je, kot da se je nenadoma materializirala iz zraka, ali pa da jo je izpljunilo sonce. Ampak, če bi jo izpljunilo sonce, potem bi priletela z druge strani, kajti so... Beri dalje ... |
Kurbizmi Gregorja Rozmana: Glasna žogaUredništvo | Četrtek, 12 Avgust 2010 ![]() nedelja. zgodaj popoldan. v medvodah, propadajočem naselju, na katerega je pozabil socialistični stvarnik. zbudi me domofon ... neki kreten pritiska na zgornji zvonec in trka po oknu. počasi vst... Beri dalje ... |
Komentarji (4)Andrej Blatnik | Ponedeljek, 2 Avgust 2010 Oficirske hčerke ste se nam smejale, ko smo vadili prijeme na kitarah. Očetje so vam žvižgali z balkonov in hitele ste noter na večerje. Potem so se nekega večera prsti začeli sprijemati v prve melod... Beri dalje ... |
Komentarji (3)Andrej Blatnik | Ponedeljek, 26 Julij 2010 Spat greš še kot bančni mogotec, zbudiš pa se kot voznik rikše. Sprašuješ se: kako je mogoče? Kam je izginila moja vila? Ena sama noč, in vse se spremeni. Zdaj spiš na ulici, edine čevlje si tlačiš po... Beri dalje ... |
Komentarji (2)Andrej Blatnik | Ponedeljek, 19 Julij 2010 Nekoč, še pred vojno, so k moji babici, tako se spominja, hodili na kosilo generali, dobri prijatelji mojega dedka. Ti časi so minili, dosti časa je minilo. Današnji generali se ne menijo za družabna ... Beri dalje ... |
Komentarji (1)Andrej Blatnik | Ponedeljek, 12 Julij 2010 ![]() Čudno se je zbuditi v neznanem stanovanju. Pogledaš žensko, ki leži poleg tebe. Kako si prišel sem? Ne moreš vendar na vlaku nagovoriti ženske, ki bere Coelha. Ampak se zgodi. In zdaj si tu. Ona spi. ... Beri dalje ... |
Jubilejna 20. Župančičeva frulicaUredništvo | Sreda, 7 Julij 2010 ![]() Župančičeva frulica, srečanje najboljših mladih slovenskih in zamejskih pesnikov ter deklamatorjev, je letos obeležilo svojo 20-letnico. To prireditev, ki skrbi za kakovosten razvoj mlade pesniške be... Beri dalje ... |
Artaudov koncept telesa (brez organov)Bojan Andjelković | Sreda, 23 Junij 2010 ![]() Obstajajo filozofski sistemi, ki jih lahko razumemo neodvisno od življenj njihovih avtorjev - takšni so sistemi večine filozofov. Da bi razumeli Kantovo Kritiko čistega razuma nam tako ni treba vedeti... Beri dalje ... |
Jeroen Theunissen: odlomek iz romana Een vorm van vermoeidheid (Oblika utrujenosti, 2008)Mateja Seliškar Kenda | Ponedeljek, 31 Maj 2010 ![]() V mesecu maju je v okviru literarne mreže Halma in pod pokroviteljstvom Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani gostoval belgijski (flamski) pisatelj Jeroen Theunissen. Poleg učenja slovenskih besed... Beri dalje ... |
William March, pozabljeni sin ameriške književnostiAljaž Kovač | Nedelja, 30 Maj 2010 ![]() Za spremembo nam je bil dodeljen miren sektor in, fant, res je bil. Za nami je ležalo mesto Pont-a-Mousson, pred nami je tekla reka Mozela, na drugi strani reke pa so bili vkopani Nemci. Tisto noč, ko... Beri dalje ... |
Književnost med šolskimi platnicamiMilena Kumer | Torek, 25 Maj 2010 ![]() Odzvonilo je, vsi smo na svojih mestih, učiteljica pred učenci, učenci pred učiteljico in že stopamo v novo šolsko leto. Kmalu pride trenutek, ko si povemo, kdo smo in kaj beremo. Fantje so ne glede n... Beri dalje ... |
Robert Sheckley: OltarMiha Praprotnik | Petek, 21 Maj 2010 ![]() Gospod Slater je v živahnem tempu korakal po ulici v smeri proti postaji. Tega jutra je bilo tako v njegovem koraku kot na njegovem sveže obritem, čvstem obrazu nekaj poskočnega. Bilo je veličastno sp... Beri dalje ... |
Svet kot zvok v razmiku dveh možnih interpretacij ali zunaj njiju? Podlogarjeva Vesela nova ušesaAndrej Tomažin | Ponedeljek, 17 Maj 2010 ![]() Peter Sloterdijk v svoji knjigi o modernizmu iz leta 1986, Kopernikanische Mobilmachung und ptolmäische Abrüstung – sam sem jo bral v srbohrvaškem prevodu iz leta kasneje, Kopernikanska mobilizacija i... Beri dalje ... |
Heraklit TemačniRok Plavčak | Sobota, 1 Maj 2010 ![]() Heraklit Efeški je gotovo eden najskrivnostnejših in hkrati najvplivnejših mislecev predsokratske Grčije. Že v antiki so mu pripeli epitet Temačni oziroma Mračni, toda ne zaradi temačne presenetljivos... Beri dalje ... |
Dragan Radovančević: Nekaj pesmiTanja Petrič | Ponedeljek, 12 April 2010 ![]() Tokrat predstavljamo nekaj pesmi mladega srbskega avtorja Dragana Radovančevića, dobitnika Brankove nagrade in štipendije Srednjeevropske pobude (SEP) za leto 2009. S pričujočim izborom pesmi se... Beri dalje ... |
Josefine Adolfsson: Zakon o nevarnostiTanja Petrič | Sreda, 7 April 2010 ![]() Ob gostovanju skupine švedskih avtorjev mlajše generacije v Sloveniji, ki bo v okviru Študentske založbe potekalo od torka, 6. aprila, do četrtka, 8. aprila 2010, za pokušino tokrat predsta... Beri dalje ... |
Pär Thörn: Človek, ki preučuje časTanja Petrič | Nedelja, 4 April 2010 ![]() Ponedeljek, 5. april 2010 Ob gostovanju skupine švedskih avtorjev mlajše generacije v Sloveniji, ki bo v okviru Študentske založbe potekalo od torka,... Beri dalje ... |
Melanie S. Rose: Feeling HumanTanja Petrič | Ponedeljek, 29 Marec 2010 ![]() Torek, 30. marec 2010 Odkar se je nemško-avstrijska dramatičarka in pisateljica Melanie S. Rose avgusta 2009 prvič zataknila v pisateljski rezidinci v Ljubljani, ... Beri dalje ... |
Varlam Šalamov: Kolimske zgodbeTanja Petrič | Ponedeljek, 22 Marec 2010 ![]() Ponedeljek, 22. marec 2010 Ruskega pisatelja Varlama Šalamova zaradi njegovega načina pisanja, pa tudi zaradi blagosti, prizanesljivosti in humanizma pogosto primerjajo s Če... Beri dalje ... |
Alejandra Laurencich: Bosna na vzglavnikuTanja Petrič | Sobota, 6 Marec 2010 ![]() Ponedeljek, 8. marec 2010 Zgodba Alejandre Laurencich, potomke slovenskih staršev iz Argentine, ne bi mogla biti primernejša za danes: dve ženski, tempar... Beri dalje ... |
Janja Žitnik Serafin: Razpoznavnost izseljenske književnostiTaja Topolovec | Sreda, 3 Marec 2010 ![]() Sreda, 3. marec 2010 Kaj je slovenska izseljenska književnost? Kaj jo povezuje v razpoznavno celoto? Zakaj tisti, ki jo dovolj pozna, ocenjuje, da je zato tako vitalen del slovens... Beri dalje ... |
Erika Lidija Poglajen: Argentinsko-slovenski poetični utrinkiTanja Petrič | Torek, 23 Februar 2010 Mlade argentinsko-slovenske pesnice Erike Lidije Poglajen se bralci morda spomnijo po pesniškem prvencu Devet pomladi, ki je izšel leta 2003 v Ljubljani. Slovenski javnosti se je "v živo" predstavila... Beri dalje ... |
Tomaž Grušovnik: Mali Mate ml.Tanja Petrič | Ponedeljek, 15 Februar 2010 ![]() Ponedeljek, 15. februar 2010 Tomaža Grušovnika redni bralci Airbeletrine poznajo predvsem po kolumnah in teoretičnih besedilih, ki jih na portalu objavlja od leta 200... Beri dalje ... |
Manja Kisner: Blecherjeva literatura okamenelega življenjaTaja Topolovec | Sreda, 10 Februar 2010 ![]() Sreda, 10. februar 2010 Nekateri pisatelji in njihove knjige se izgubijo v pozabi; za M. Blecherja (1909-1938), romunskega Juda, je trajalo to obdobje dobrih štirideset let, ko je neugoden pol... Beri dalje ... |
Marinka M. Miklič: DiplomaTanja Petrič | Nedelja, 7 Februar 2010 ![]() Torek, 9. februar 2010 Če je na finalu v Postojni zmagovalno zgodbo letošnjih proznih mnogobojev Študentske založbe slišala le omejena množica poslušalcev, sedaj... Beri dalje ... |
Anne Michaels: Ubežni koščkiTanja Petrič | Torek, 2 Februar 2010 Torek, 2. februar 2010 Kanadska pisateljica in pesnica Anne Michaels je s proznim prvencem Fugitive Pieces (Ubežni koščki, 1996) pobrala pomembne nagrade angleškega govornega področja. ... Beri dalje ... |
Barbara Jurša: Margaret Atwood in kanadska kulturna identitetaTaja Topolovec | Ponedeljek, 1 Februar 2010 Ponedeljek, 1. februar 2010 Sedaj sedemdesetletna kanadska pisateljica, pesnica, literarna kritičarka in esejistka Margaret Atwood je s svojim prispevkom k premišljevanju o tem, kaj konstituir... Beri dalje ... |
John Newlove: Izbor pesmiTanja Petrič | Petek, 29 Januar 2010 Petek, 29. januar 2010 John Newlove (1938 - 2003) je eden "najbolj direktnih in vizualno preciznih" stilistov, ne le v okviru kanadske književnosti, temveč celotnega dvajsetega stoletja. Sk... Beri dalje ... |
Margaret Atwood: Dve zgodbiTanja Petrič | Sobota, 23 Januar 2010 Sobota, 23. januar 2010 Kdo se boji Margaret Atwood? 12 romanov, 17 pesniških zbirk, 10 zbirk kratkih zgodb, 6 knjig za otroke, vrsta esejističnih in kritiških zap... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2



























