| Mlade rime po Mladih rimah | | Natisni | |
| Prispeval Tanja Petrič | ||
| Četrtek, 09 Julij 2009 12:52 | ||
Četrtek, 9. julij 2009
Z (i)zbranimi pesniškimi utrinki se spominjamo festivala Mlade rime, zaključnega maratonskega branja in cankarjanske kave. Tokrat se na E-branju predstavlja pisana druščina pesnikov najrazličnejših poetik in stilov: Dejan Koban (oče Mladih rim), Anja Golob, Andrej Grilc, Jan Šmarčan, Katja Perat, Radharani Pernarčič, Glorjana Veber in Lučka Zorko. Ker: POEZIJA JE KUL! Zato s poezijo v poletje ... Dejan Koban ŽRETJE Ko stojiš na koncu hodnika, sam, s strahom vstopiti nazaj v sobo številka deset, ko stojiš na hodniku, sam, z veliko kroglo pritiska na sencih, ko stojiš na koncu hodnika, sam, s tresavico v rokah, ko stojiš na koncu hodnika, sam, z zahajajočim soncem v očeh, ko stojiš na koncu hodnika, sam, na ustnicah sprejeta diagnoza, ko stojiš na koncu hodnika, sam, rezultat ne da več kot dva meseca, ko stojiš na koncu hodnika, sam, & skrivaš prve solze, trepetaš izoliran med belim kvadratom neznancev & vpet med spomine tvoje preteklosti & preteklosti osebe v sobi številka deset, ki spi, lyrica, lyrica, 75 mg, spi, sklepi omehčani, veke s težo črnega helikopterja, trepetaš izoliran med prozornimi besedami vse bo še v redu & oteženim dihanjem osebe v sobi številka deset, sam, sama sta, vse okrog pa polno težkih korakov & histerije & sterilnega vonja & lateks rokavic, lyrica, lyrica, 75 mg, 0 zavesti, ti sam z osebo v sobi številka deset, na hodniku polno brezveznega besedičenja, polnilo bolečine, v sobi številka deset pa le ti & oseba iz sobe številka deset, konec korakov, v sobi številka deset, konec besed, v sobi številka deset, evtanazija bližine, iz sobe številka deset, ko ne moreš več zdržati, ker je ne prepoznaš, osebe v sobi številka deset, nekoč mati & ti na koncu hodnika sin, nekoč, sam si zdaj, sam zapreš za sabo vrata prazne sobe številka deset. Anja Golob MLADI LJUDJE NA VLAKIH Ta trenutek na toliko železniških postajah v toliko zasoplih, pripravljenih vlakov vstopa toliko potovalcev. V Veroni, Montpellieru, v Kielu, v Rimu, v Perpignanu, v Lausani, Bruslju-Midi, v Barceloni, v Nici, Rigi, v Faru, v Ljubljani, v Katowicah, v Knokkeju, v Berlinu ... Poslovneži z aktovkami, stare mamce s košarami, neopazneži, družine z malimi otroki, zbiralci, kuharji, ljubiteljski fotoreporterji, prostitutke na dopustu, reveži brez karte - in predvsem mladi ljudje radovednih oči v tevicah in kratkih hlačah. Z nahrbtniki, polnimi razigranega upanja na pustolovščine, naredijo brez težav izjemo → vstanejo navsezgodaj, ni jim težko, spijejo kavo, pospravijo vsakdanjo pižamo nekam globoko na dno koša za perilo, preverijo, če imajo v pasni torbici potni list, karto, mobitel in kaj drobiža, zaklenejo vrata podnajemniške luknje v bloku in se ne ozrejo, ko opotekajoč hitijo po ulici. V dvojicah, oprtani z ljubeznijo, do zadnjega lasu naphani z zrakom svobode in milosti počitnic, odpirajo težka vrata vagonov, črkujejo zmazane napise postaj na njih, lovijo postajne načelnike za suknjiče ter jim v neznanih jezikih dopovedujejo svoja vprašanja o smereh in prestopih. Pôtni so, plastenke vode v stranskih žepih jih žulijo, po prahu s postaj dišijo, med prsti na nogah imajo sivo, malo so spali (sedeži vlakov so neudobni). Vse to jih ne moti, ko drug drugemu pomagajo oprtati prtljago, ko prestopajo okorne železne stopnice, ko odlagajo nahrbtnike ob prezasedene police in iščejo nerezervirane sedeže v kupejih za nekadilce. Radi imajo okna odprta, da piha, radi sedajo obnja s pomečkanimi zvezki in obgrizenimi svinčniki, radi vlačijo iz prtljage tupperware posodje s preperelimi sendviči in iz stranskega žepka na hlačah igralne karte ali miniaturni magnetni šah. Radi govorijo na glas in se smejijo, sezujejo čevlje in iztegnejo noge okoli sopotnika nasproti, da vse zasmrdi. Radi zaspijo med enakomernim drdranjem vlaka, ki je potegnil in pustil vse za seboj. Radi gledajo, kar brzi mimo. Radi navežejo pogovor. Radi posedajo v času in postajajo zanj vedno nove peščene ure. Radi so drugje, radi so drugi. Resno so vzeli, da »je pot cilj«. Tako potujejo, potujejo, potujejo. Andrej Grilc Otok Na otoku vsak večer zagori po kakšna hiša. Notranji ogenj, ljudje s črnim nebom, sparkling. Vozila s prednostjo poniknejo med hiše, široke pločnike, rožmarinaste poti. Prižigajo se okna hiš, čolni plujejo k ribam in žene ostajajo doma. Podvodni tuneli, jate školjk na ledu v lokale z gosti. Mehičani, na ladjah, tresenje rok na črno v nočeh pred zalivi. In vsak prizna, da je njegova reka že iztekla, v nov čas in samo gibi te lahko s stojišča, usmerijo v grlo, navzven. Da izplavaš, domov, v posteljo staršev, na otok pogube, kjer vonjaš solze otrok In samo ti jim prideš do konca, Ali pa narediš novega. Jan Šmarčan Gola ležiš in po tebi truma mladcev maže zdenka sir. Ti se zadovoljno sladkaš z njihovimi izcedki, ko najbolj obdarjen med njimi drgne svoj ud in ob tem pritiska sprožilec fotoaparata. Nato te najmlajši ugrizne v uho in ti vanj dahne: »Naša si.« Katja Perat METODA Fantje, ki vejo kako je, Kadar se zares raztreseš, Ponoči slabo spijo. Za stenami šumijo bori Podobno izmuzljivo kot v dvajsetih, Zato mora imeti tudi posteljnina razpoznaven vonj po vlagi In se mora pesnik, Ki poskuša šteti od sto proti nič , Da bi se spravil k spancu, Okleniti groze, s katero ga navdaja Neodzivnost mirnega dihanja dekleta, Ki leži na njegovi desni, Kot zadnje gotovosti, na kateri se lahko utemeljuje. Das unheimliche; Mesec gre brez šuma mimo okna In pod rjuhami je razločno čutiti Utripanje srca, Ki je izreklo odločno nezaupnico pragmatizmu; Ne bomo marširali s pusteži, In zaloputne čistemu umu vrata pred nosom, Tisočero raznovrstnih resničic se smuka po kotih, Kot kakšne majhne kosmate živali so In potrebujejo pozornost, Hiša je stara in sobe velike In prostor utripa od neurejenega življenja, Ki ti takoj, ko se obrneš stran Zrase čez ušesa In ti brezobzirno odgrizne glavo. Ljubi, S čim sva si zaslužila vso to nevrozo? Čeprav sebe od drugih običajno ločim po načinu, Na katerega se zasmejim, Kadar mi kdo predano pripoveduje o metodi, Me je tokrat strah in se samo pretvarjam, da spim. Nepričakovano Me preudarnost ljudi, Ki komaj kaj spominjajo nate, Premakne kot božja bližina ateiste In alkohol ljudi, ki ne pijejo pogosto. Razbirati svet z natančnostjo podobno kabalistični In komaj misliti nase- Načrt je pričakovano preprost in komaj izvedljiv, Vendar z veseljem prisluhnem; Odreži si najprej obe roki In kmalu tudi obe nogi In pojdi peš v zgodovino brez svojega imena. Čeprav mi ne verjameš, je tokrat res- Ni strogost tista, ki kvari pesem, Krivi sta slabo izrabljena prostranost duha In nemoč, ki jo prinaša njena zmeda. Zaprem oči in mislim na druge. Radharani Pernarčič KRISTALI BILK, RAZBITI DEŽ Tistega jutra, ko so konji zgrmeli v prepad in mi je sadje razpadlo v roki, si udaril s kamnom ob kamen in se rodil v neznano kulturo. Zvonik je molčal, a donelo je nebo, ki se je ujelo v strehe. Praprot v gozdu je prasketala in metala senco na davne grobove, duhovi časa so se zapletli v električne žice. Iskanje novega je prastaro dejstvo človeka, izum šuma, izum jezika, nabrušen zamah skozi čas. Premika nas nemirna magma, ne tehnologija. In kjer majhne strupene jagode v podrasti vzdržujejo ravnovesje sveta, je potok za vedno poskril konjske čeljusti v prod. Glorjana Veber Goli otok Če pustiš besede čakati na dežju, postanejo trde. Spotakne jih prva nižina in zraste jim brada premišljevanja. Niti shod nune ne premakne vetra v težo, cesta je molitev za kompasom snega. Kolikokrat smo prečkali pogovor tišin, oglušeli bobni ne dvignejo komarjev. Nekdo je oblazinil dotik z mikrofonom, da smo tipali s telesi zamolčanih ljudi, povrnjenih trav, bližin strmoglavljenih v morsko peno. Na pregibih so pogledi posoljeni na razdalje, kamni razdrobljeni do molka, ker nihče ne plane v čakanje, v senco dlani hodi umirat toplota. Okrogle oči ustvarijo kvadrat, letni čas ne preraste Golega otoka, premakne ga človek, za tisto kar ni zrastel, v zgodovino parol. Lutke naših senc živijo svoja življenja, ker se vrvi niso nikoli ogledovale v ogledalih, lahko mesta stekel enkrat mesečno očistijo okna in pod dvanajstimi zvezdami operejo perilo. Svet je ekološki, ker stvari molčijo. Lučka Zorko PREROK Moj rod mi bo sledil s svojo materijo. Svoja telesa bodo vročično namotavali na spiralo mojih besed. Čas bo neslišno oddrsel z menoj, kot posvečeno truplo ga bom odnesla izpred njihovih oči. Še niti rodili se niso, ko sva izginila, jaz in čas. Besede sva pustila njim, za os, za kamen, ki s svojo težnostjo grabi njihove tirnice. Naj še oni nosijo svoj čas in puščajo svoje kamne svojemu rodu. Poglejte še: - Video-utrinek z Mladih rim (avtor: Dijana Matković) |
Naključni prispevki: |
Emil Filipčič: Mojstrovka (odlomek)Emil Filipčič | Ponedeljek, 30 Januar 2012  Šel sem na Mojstrovko, po Hansovi smeri, zanimalo me je, ali bom vzpon zmogel sam, brez Primoževega vodstva. Do Jesenic sem šel z vlakom, tam sem si na postaji poiskal taksi in razložil taksistu, da g... Beri dalje ... |
Milan Kleč: Trojke (odlomek)Milan Kleč | Četrtek, 19 Januar 2012  Kako je taksist pritiskal na plin in kako sem si oddahnil, ko mi je Martini zaupal, da iščemo alkohol. Ta človek je res znal misliti na vse, saj jaz se česa podobnega ne bi domislil. In potem bi padla... Beri dalje ... |
Dnevnik Poline ŽerebcoveAna Petrovčič | Četrtek, 5 Januar 2012  Polina Žerebcova se je rodila v Groznem leta 1985. Njen dnevnik, ki je oktobra izšel v Moskvi, bralcu ponuja redek vpogled v življenje v obleganem Groznem v času druge čečenske vojne. Delo, napolnje... Beri dalje ... |
Dušan Šarotar: OSTANI Z MANO, DUŠA MOJA / OSTANI Z MENOF, DÜJŠA MOJADušan Šarotar | Torek, 20 December 2011  Dušan Šarotar OSTANI Z MANO, DUŠA MOJA Odlomek iz romana Okrog tistega božiča, ko je prispelo pismo, se je spomnila, je zapadlo nenavadno veliko snega, ki je zametel tudi oknice njihove tople hiše.... Beri dalje ... |
Martina Potisk: Boj z Minotavrom (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Ponedeljek, 9. 11. 1996 Ko sem se že navsezgodaj zjutraj tistega pustega jutra peljal z dirjajočo newyorško podzemno kačo na otvoritev tisočletja, sem razmišljal le še o mirnem in nekoliko odmaknj... Beri dalje ... |
Matjaž Lesjak: Snežni hrib (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Sedela sva vsak na svojem štoru in gledala lastno sapo. Strma vesina naju je upehala, pa sva malo posedela, čeprav je vse skupaj izgledalo zelo čudno. Snega je bilo čez kolena in drevesa so se vegasto... Beri dalje ... |
Mirana Likar Bajželj: Bilanca (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Kaj je zdaj to? Od kod se je znašlo pred menoj? In jaz pred tem? Kaj naj? Kako naj? A moram zdaj? Zakaj ravno jaz? Kaj hočejo od mene? Nimam pojma. Popredalčkaj! Razvrsti! Preglej! Prevzemi! Obvladaj... Beri dalje ... |
Matjaž Brulc: Liverpool (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Zvečer, ko se utrujen zvrneš v posteljo in ti oči kar same lezejo skupaj, si misliš, da bo z jutrišnjim dnem vse drugače. Da zdaj pa bo. Pa ni, nič se ne zgodi. Samo sanjaš lahko, če imaš srečo: o ... Beri dalje ... |
Sara Knežević: Oksitocinske razlike (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 A veš tisto, ko se zbudiš sredi noči iz neke zajebane more in se ti v prvem trenutku budnosti strese telo in te nekaj stiska za noro razbijajoče srce. To se mi včasih zgodi, ko fukam Kajo. Ko jo z... Beri dalje ... |
Aleš Debeljak: zapis o Vojnovićevi JugoslavijiAleš Debeljak | Ponedeljek, 28 November 2011  Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela Drugi roman je najtežji. Prvi je vedno lahko plod navadne sreče ali nenavadnih okoliščin. V drugem romanu pa se pokaže, iz kakšnega testa je pisatelj.... Beri dalje ... |
E-branje: Goran Vojnović: Jugoslavija, moja deželaUredništvo | Ponedeljek, 21 November 2011  Ponujamo vam odlomek iz novega romana Gorana Vojnovića z naslovom Jugoslavija, moja dežela. *** ... Beri dalje ... |
Poskusi: vnovič, zopet in znova! (In memoriam: Tone Pavček)Tamara Gorup | Torek, 1 November 2011  Skorajda ni človeka, ki bi ga neusahljiva volja do življenja in zavedanje, da vsak človek v sebi nosi smisel, tako močno zaznamovala kot pesnika, pisatelja, prevajalca, esejista in urednika Toneta P... Beri dalje ... |
E-branje: Mansoura Ez Eldin: Vaja iz življenjaUredništvo, prevedla: Barbara Skubic | Sreda, 17 Avgust 2011  Po objavi kratke zgodbe objavljamo še esej egipčanske pisateljice Mansoure Ez Eldin. Vabljeni k branju! ... Beri dalje ... |
E-branje: Mansoura Ez Eldin: Vzpon v višaveUredništvo, prevedla: Barbara Skubic | Torek, 16 Avgust 2011  Mansoura Ez Eldin (1976) je egipčanska pisateljica, avtorica mnogih kratkih zgodb in esejev ter dveh romanov: za svoj romaneskni prvenec je bila nominirana tudi za prestižno Mednarodno nagrado za arab... Beri dalje ... |
Veronika Simoniti: Papirnata hišaVeronika Simoniti | Torek, 14 Junij 2011  Veronika Simoniti je bralcem že znana po svoji kratkoprozni zbirki Zasukane štorije (2005), za katero je bila nominirana za nagrado za najboljši prvenec in nagrado fabula. Posebej pa je zn... Beri dalje ... |
Ivana Komel: Narekovano iz posteljeIvana Komel | Sreda, 25 Maj 2011  V tokratnem e-branju vam ponujamo nekaj pesmi iz prihajajoče pesniške zbirke Ivane Komel Narekovano iz postelje. Pesnica, ki sedaj prebiva v Ljubljani, se je rodila leta 1983 v Slavonskem ... Beri dalje ... |
Beletrinina literarna delavnicaDušan Šarotar in Lucija Stupica | Četrtek, 19 Maj 2011  Letošnjo že tradicionalno Beletrinino literarno šolo sta vodila Lucija Stupica (poezija) in Dušan Šarotar (proza). Udeleženci so skozi lastno pisanje in dialog z mentorjema spoznavali zakonitosti li... Beri dalje ... |
E-branje: Ian McEwan: SolarUredništvo | Torek, 26 April 2011  Ta mesec je pri Mladinski knjigi izšel slovenski prevod romana Solar britanskega pisatelja Iana McEwana. Po prejšnjem, krajšem romanu Na obali Chesil je McEwan ustvaril daljše delo, ki je bilo takoj o... Beri dalje ... |
Katja Perat: Najboljši so padliUredništvo | Četrtek, 21 April 2011  Katja Perat je filozofinja, komparativistka, aktivna članica uredništva revije Idiot, sodelavka Tribune, literarna kritičarka v Pogledih in reviji Literatura. Najpomembnejše seveda puščamo za konec:... Beri dalje ... |
E-branje: Zmagovalni pesmi Pesniškega turnirjaUredništvo | Ponedeljek, 18 April 2011  Kazinska dvorana SNG Maribor je bila v soboto polna: v njej je, kot napovedano, potekal Pesniški turnir. Na razpis za turnir se je prijavilo kar 157 kandidatov, izmed katerih je strokovna žirija izbra... Beri dalje ... |
Pavel Vilikovský: Gospodar spominovMaja Žvokelj | Ponedeljek, 14 Marec 2011  Na Slovaškem je med kulturno srenjo splošno znano, da je vsaka nova knjiga Pavla Vilikovskega literarni dogodek. Njegova dela so vedno znova vir bralskega užitka tudi za najzahtevnejšo publiko, navs... Beri dalje ... |
E-branje: Nove pesmi Katje PlutUredništvo | Ponedeljek, 31 Januar 2011  Katje Plut bralcem poezije ni treba posebej predstavljati. Pesmi je začela pisati in objavljati v zbirkah že v šolskih letih; njena zadnja zbirka Štafeta hvaležnosti je izšla leta 2005. S svojo komuni... Beri dalje ... |
Uroš Zupan: OBLIKA RAJAUroš Zupan | Četrtek, 16 December 2010  Na knjižne police prihaja nova pesniška zbirka Uroša Zupana z naslovom Oblika raja. Zupan, ki je duhovit in dobrohoten možak, ve, kako se streže tej stvari, ki ji rečemo pesništvo. Da je ljubitelj L... Beri dalje ... |
Dušan Šarotar: NostalgijaDušan Šarotar | Sreda, 1 December 2010  Odlomek HAUSTOR Nebo nad kolodvorom je temnelo, sence topolov ob cesti so se daljšale in počasi kopnele v večer, ki je žarel s tisto nezamenljivo otožnostjo, ki jo prepoznajo samo tisti... Beri dalje ... |
Mirana Likar Bajželj: Nadin prtUredništvo | Torek, 30 November 2010  Še enkrat vam v branje ponujamo zmagovalno kratko zgodbo Mirane Likar Bajželj Nadin prt. V naslednjih mesecih se obeta z zmagovalko tudi intervju, že danes pa jo lahko ujamete na večeru LUDa Literat... Beri dalje ... |
Od metastaz do ljudožercev; literarni svet Alena BovićaGregor Inkret | Ponedeljek, 15 November 2010  Fama, ki se je na Hrvaškem poleti leta 2006 spletla okoli romana Metastaze, »hrvaškega Trainspottinga«, pod katerega se je podpisal skrivnostni Alen Bović, je navrgla nekaj zanimivih trivial... Beri dalje ... |
O knjigi tako ali morda tudi malo drugačeZala Maček | Ponedeljek, 8 November 2010  Pogosto se mi zgodi, da iz knjižnice prinesem knjigo, v kateri me razen črk in misli, ki jih je med platnice položila pisateljeva roka, pričaka še prispevek mojih predhodnikov – bralcev. Sivkasti odti... Beri dalje ... |
Evald Flisar: Na zlati obali (odlomek)Evald Flisar | Sreda, 3 November 2010  V ranem jutru je nad glavnim mestom Kameruna sijala tesnobna svetloba. Med vožnjo proti železniški postaji je Markov taksi zdrsnil mimo prizora, ki je tesnobo še stopnjeval: v polkrogu mrkih ljudi je ... Beri dalje ... |
SKOK V NEZNANO (natečaj-glasovanje pod št.5)Uredništvo | Ponedeljek, 11 Oktober 2010 Med ene redkih Manfredovih slabosti so njegovi imenitni znanci in v občasnih napadih samoironije tudi on sam prištevali njegove vselej zrcalno pološčene čevlje, katerih lesket se je uspešno upiral tud... Beri dalje ... |
NADIN PRT (natečaj-glasovanje pod št.4)Uredništvo | Ponedeljek, 11 Oktober 2010 Zajebano, si misliš, ko stopaš po gladkem, spolzkem pa bleščečem tlaku in pod tankimi usnjenimi podplati čutiš vsak stik med kamnitimi ploščami. Strah te je, da se boš zapletla v obleko, ki je nisi va... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2
