| Andrej Nikolaidis: Sin (odlomek romana) | | Natisni | |
| Sreda, 28 Marec 2007 14:25 |
|
Andrej Nikolaidis, Sin; Durieux, Zagreb, 2006 Spominjam se: gledam jo, medtem ko poje v kuhinji, pod popolno svetlobo, ki pronica skozi odprto okno, precizno kot osvetlitev na baročnih platnih. Stoji kot angel razširjenih kril, trenutek preden bo svoje polomljeno čelo dvignila nad moje, preden bodo njena krila padla v blato v katerem počivam. Potem je zapela in to obupno petje je bilo tisto, kar je uničilo sliko. Draga, izgledaš kot angel, ampak poješ kot žaba, ji rečem. Vsaka oseba postane neznosna, če jo samo malo bolje spoznamo. Zato so najlepše ženske tiste na slikarskih platnih. Te imajo samo izgled. Te so lepe: to je vse, kar moramo vedeti o njih. Vsak nadaljnji podatek njihove biografije, bi naše misli naveličano odvrnil od njih, občudovanje pa pretvoril v gnus. Lahko si predstavljam, kako je smrdelo Dekle z bisernim uhanom. V tem času v Evropi ni bilo kopalnic, zato si je Evropejke tega časa težko zamišljati drugače kot nosilke bacilov kuge. Ta ženska je bila, kot vemo, služkinja. V trenutku, ko je stopila pred slikarja, odločnega, da skozi večnost ponese njeno lepoto, torej laž o njej, je najbrž že skuhala kosilo, oribala tla in opravila vse potrebne nakupe. Do tega trenutka se je vsaj trikrat oznojila. Najbrž je bilo neznosno biti v istem prostoru z njo. A vendar ne obstaja moški, ki si je ne bi zaželel poljubiti, ko jo gleda, kako visi na zidu muzeja. Umetnost tako ali tako vedno laže, zavaja nas z lažmi, enako kot morilec zavede deklico, ki na dežju stoji pred šolo in čaka mamo, ki zamuja, ker je ljubimec ta dan za orgazem potreboval nekaj minut več kot navadno, prime nas za roko, kot deklico zaslepljeno z lažmi, in nas pelje stran od resnice, pelje nas stran od življenja. Umetnost ustvarja občutek, da obstaja smisel, v njej se stvari dogajajo z razlogom, ampak resnica je, seveda, drugačna, nikoli ne poznamo razloga, niti razumemo smisla tistega, kar se nam dogaja. Stvari niso ne lepe, ne pravične. Preprosto smrdijo, tako kot je smrdel preznojeni Jezus na križu, kot je smrdela množica, ki ga je kamenjala, in učenci, ki so jokali za njim, kot so smrdeli svetniki in grešniki, žrtve in rablji, da Vincijeva Mona Lisa in Vermeerovo Dekle z bisernim uhanom in predvsem van Goghovi čevlji, o katerih Heidegger, ves v smradu piva in klobas, trdi, da so kmetavzarski. Kot smrdimo mi, živi, ki se zaman kopamo, ker umazanija je, ne čistoča, naše naravno stanje. Umivamo se, ampak se vedno znova umažemo. In prekleto smrdimo: od rojstva do poslednjega izdiha, smrdimo celo, ko umremo, v življenju in v smrti. Šele sedaj, ko je več ni, je lahko spet lepa, šele sedaj jo lahko spet ljubim. Zato, ker pozabljam vse, kar sem o njej zvedel, puščam samo lepoto. Puščam samo njej nasmejan obraz. Čuvam to sliko, kakor se, pred krajo, v najbolj zaščitenih muzejih čuvajo dragocene slike. Ko smo ravno pri ženskah… pomislil sem. S težavo sem vstal s fotelja, samo da bi se ponovno usedel za računalnik. Že v prvem poskusu sem se priklopil na Internet. V iskalnik sem vnesel free cumshot pics. Naključno sem izbral eno od štiristo milijonov ponujenih strani. Na namizje sem si shranil nekaj ženskih obrazov umazanih s spermo, ki gledajo zamaknjeno, kot v poganska božanstva plodnosti, v moške, ki so ravno izlili seme po njih. Cumshots je moj najljubši segment pornografije. Razuzdano razsipavanje semen, kljubovalno in brezuspešno raztresanje očetovstva. Pomislil sem: pripravljen na masturbacijo! Sicer pa, masturbacija tako ni drugega kot skrajna konsekvenca dekartijanskega poimenovanja subjekta. Zagledal sem se v sliko na ekranu: silikonska Korejka je klečala pred obrezanim črncem. Prizor je bil predvidljivo multikulturen. Politična korektnost se lahko tolerira samo v pornografiji, sem pomislil, tu je njeno pravo mesto. Ker kaj pa je politična korektnost, če ne pornografija korektnosti? To se mi ves čas dogaja, sem pomislil. Moja masturbacija je postala preveč intelektualna, preveč diskurzivna, da bi lahko bila možna. Že mesece ne uspem občutiti seksualnega vzburjenja. Imam potrebo, da dekonstruiram porno slike, sem zavpil, si lahko misliš! Uničila me bo lastna žeja po grotesknem, sem vpil hodeč v krogu. Moja potreba, da v vsakem detajlu najdem groteskno, to me bo ubilo! Vse gledam s prezirom, ker v vsem vidim neskladnost in bedo, sem vpil. Edina alternativa občutju gnusa je pomilovanje, ki je enako smrtonosno. Na koncu bom crknil, in ko me pokopljejo, ne bo nikogar, ki bi za mano žaloval. Nevzdržno je, kako moji možgani delujejo, sem vpil. Šel sem na balkon, z obema rokama sem se prijel za ograjo. Ne prenesem več gnusa, sem kričal, noben človek ne bi mogel tega prenesti. Ampak kaj naj storim, ko vse to vidim, ko beda in odurnost, ki ju vidim, budita v meni občutek gnusa in pomilovanja, razpenjata me, kot Kristusa. Jaz sem kot Kristus, ki je razpet na križu, kot Kristus, ki namesto ljubezni do množice, ki ga kamenja, občuti samo gnus. Kaj ko bi Kristus v smrdljivcu, ki ga je klofutnil, ko je nosil razpelo, videl samo bednika, ki je včeraj ugotovil, da ga žena vara, in je zato danes udaril njega, ker včeraj ni nje? Kaj ko bi bilo tako? Kaj ko bi se nasmejal tistim grotesknim kreaturam in potem izdihnil v oceanu žalosti, ki bi ga preplavila, žalosti zaradi vse bede na svetu. Kaj ko bi bilo tako? Vse bi propadlo, ničesar ne bi bilo razen agonije, kakor tudi je vse propadlo, kakor moje življenje ni drugega kot agonija, v kateri je smrt edino dejstvo, na katerem je moč graditi optimizem, samo smrt, kot nekaj, kar končno prinaša upanje, sem vpil.
--
Prevod: Dijana Matković
Povezave: - Andrej Nikolaidis na Fabuli - Delov intervju - recenzija romana Sin (Radio 101) Prevodi avtorja v slovenščino: - Mimesis |
Naključni prispevki: |
Popolna zmaga ignoranceGregor Inkret | Torek, 8 Maj 2012 ![]() »Če berete časopise, morate prebrati to knjigo!« vzklika pripis na hrbtni platnici slovenske izdaje knjige Zgodbe s ploščate zemlje. Toda če (še) berete časopise, vas bo ob branju tega pronicljivega i... Beri dalje ... |
AirBranje! Mircea Cartarescu: Zakaj ljubimo ženskeAirBeletrina | Četrtek, 3 Maj 2012 ![]() Mircea Cartarescu je romunski pisatelj, pesnik in esejist. Njegova knjiga Zakaj ljubimo ženske je presegla Da Vincijevo šifro Dana Browna tako po kakovosti kot po številu prodanih izvodov (v času izid... Beri dalje ... |
AirBranje! Ioanna Karystiani: Mala AnglijaAirBeletrina | Ponedeljek, 30 April 2012 ![]() Ioanna Karystiani, rojena leta 1952 na Kreti, je pisateljica in scenaristka. Danes živi v Atenah in na otoku Andros, na katerem se odvija tudi pripoved romana Mala Anglija, v katerem se prepletajo uso... Beri dalje ... |
Monika Kompaníková: Peta ladjaMaja Žvokelj | Sreda, 11 April 2012 Slovaška pisateljica mlajše generacije Monika Kompaníková (1979) je do sedaj izdala tri knjige: zbirko kratke proze Mesto za samoto, novelo Bela mesta in roman Peta ladja, ki je krivec za to, da je ... Beri dalje ... |
Pasti upora slovenske kultureGašper Jakovac | Ponedeljek, 2 April 2012 Gost AirBeletrininega pogovornega večera o družbeno angažirani literaturi v okviru letošnjega festivala Fabula je s prispodobo o vojskah, ki raje korakajo za pesmijo (npr. partizani v slovenskem NOB) ... Beri dalje ... |
Ryōichi Wagō: Prodniki poezijePrevod: Barbara Mlakar | Nedelja, 11 Marec 2012 ![]() 11. marca 2011 je Japonsko prizadela ekološka katastrofa: po močnem potresu in tsunamiju je nesreča v jedrski elektrarni v Fukušimi povzročila uničujoče radioaktivno sevanje, največje po černobilski... Beri dalje ... |
Hanif Kureishi: Polnoč ves danBreda Biščak in Tina Mahkota | Petek, 9 Marec 2012 ![]() Ko sem na vlaku čakal Florence O'Hara, sem se tako razvnel, da sem tuhtal, ali bi jo lahko dal dol kar v stranišču. Česa takega nisem še nikoli poskusil, ona pa mi je le redkokdaj kaj odklonila. Al... Beri dalje ... |
Mihail Šiškin: Učna ura kaligrafijeJelka Ciglenečki | Sreda, 7 Marec 2012 ![]() Znana je policijska fotografija Roberta Walserja, narejena na mestu njegove smrti: zima, belo pobočje, sledi v globokem snegu, človek, ki je padel vznak, z iztegnjenimi rokami. Starčevski klobuk je od... Beri dalje ... |
Leena Krohn: Slepo oknoJulija Potrč | Ponedeljek, 27 Februar 2012 ![]() ZAKAJ LEBDIM NA VODI Komora za lebdenje je plastičen oziroma jeklen tank, po navadi le za spoznanje večji od navadne kopalne kadi. Moja komora izjemoma spada v velikostni razred manjše sobe.... Beri dalje ... |
Andrej Hočevar: Leto brez idejAndrej Hočevar | Torek, 14 Februar 2012 ![]() Uspehi in naključja I Kot vsakič spakirava veliko stvari preveč, čeprav sledeč nekemu računu dneve v mislih obrneva v obleke, najine potovalke oglate solatne sklede, pisane ... Beri dalje ... |
Uroš Zupan: Ohranjenost v trajni svetlobiUroš Zupan | Torek, 7 Februar 2012 ![]() TOMAŽ PENGOV – ODPOTOVANJA I Obstajale so plošče, ki jih je bilo preprosto treba imeti, in ta želja po posedovanju se je začela dokaj hitro spreminjati v obsedenost. Toda kako priti do njih v ... Beri dalje ... |
Emil Filipčič: Mojstrovka (odlomek)Emil Filipčič | Ponedeljek, 30 Januar 2012 ![]() Šel sem na Mojstrovko, po Hansovi smeri, zanimalo me je, ali bom vzpon zmogel sam, brez Primoževega vodstva. Do Jesenic sem šel z vlakom, tam sem si na postaji poiskal taksi in razložil taksistu, da g... Beri dalje ... |
Milan Kleč: Trojke (odlomek)Milan Kleč | Četrtek, 19 Januar 2012 ![]() Kako je taksist pritiskal na plin in kako sem si oddahnil, ko mi je Martini zaupal, da iščemo alkohol. Ta človek je res znal misliti na vse, saj jaz se česa podobnega ne bi domislil. In potem bi padla... Beri dalje ... |
Dnevnik Poline ŽerebcoveAna Petrovčič | Četrtek, 5 Januar 2012 ![]() Polina Žerebcova se je rodila v Groznem leta 1985. Njen dnevnik, ki je oktobra izšel v Moskvi, bralcu ponuja redek vpogled v življenje v obleganem Groznem v času druge čečenske vojne. Delo, napolnje... Beri dalje ... |
Dušan Šarotar: OSTANI Z MANO, DUŠA MOJA / OSTANI Z MENOF, DÜJŠA MOJADušan Šarotar | Torek, 20 December 2011 ![]() Dušan Šarotar OSTANI Z MANO, DUŠA MOJA Odlomek iz romana Okrog tistega božiča, ko je prispelo pismo, se je spomnila, je zapadlo nenavadno veliko snega, ki je zametel tudi oknice njihove tople hiše.... Beri dalje ... |
Martina Potisk: Boj z Minotavrom (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Ponedeljek, 9. 11. 1996 Ko sem se že navsezgodaj zjutraj tistega pustega jutra peljal z dirjajočo newyorško podzemno kačo na otvoritev tisočletja, sem razmišljal le še o mirnem in nekoliko odmaknj... Beri dalje ... |
Matjaž Lesjak: Snežni hrib (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Sedela sva vsak na svojem štoru in gledala lastno sapo. Strma vesina naju je upehala, pa sva malo posedela, čeprav je vse skupaj izgledalo zelo čudno. Snega je bilo čez kolena in drevesa so se vegasto... Beri dalje ... |
Mirana Likar Bajželj: Bilanca (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Kaj je zdaj to? Od kod se je znašlo pred menoj? In jaz pred tem? Kaj naj? Kako naj? A moram zdaj? Zakaj ravno jaz? Kaj hočejo od mene? Nimam pojma. Popredalčkaj! Razvrsti! Preglej! Prevzemi! Obvladaj... Beri dalje ... |
Matjaž Brulc: Liverpool (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Zvečer, ko se utrujen zvrneš v posteljo in ti oči kar same lezejo skupaj, si misliš, da bo z jutrišnjim dnem vse drugače. Da zdaj pa bo. Pa ni, nič se ne zgodi. Samo sanjaš lahko, če imaš srečo: o ... Beri dalje ... |
Sara Knežević: Oksitocinske razlike (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 A veš tisto, ko se zbudiš sredi noči iz neke zajebane more in se ti v prvem trenutku budnosti strese telo in te nekaj stiska za noro razbijajoče srce. To se mi včasih zgodi, ko fukam Kajo. Ko jo z... Beri dalje ... |
Aleš Debeljak: zapis o Vojnovićevi JugoslavijiAleš Debeljak | Ponedeljek, 28 November 2011 ![]() Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela Drugi roman je najtežji. Prvi je vedno lahko plod navadne sreče ali nenavadnih okoliščin. V drugem romanu pa se pokaže, iz kakšnega testa je pisatelj.... Beri dalje ... |
E-branje: Goran Vojnović: Jugoslavija, moja deželaUredništvo | Ponedeljek, 21 November 2011 ![]() Ponujamo vam odlomek iz novega romana Gorana Vojnovića z naslovom Jugoslavija, moja dežela. *** ... Beri dalje ... |
Poskusi: vnovič, zopet in znova! (In memoriam: Tone Pavček)Tamara Gorup | Torek, 1 November 2011 ![]() Skorajda ni človeka, ki bi ga neusahljiva volja do življenja in zavedanje, da vsak človek v sebi nosi smisel, tako močno zaznamovala kot pesnika, pisatelja, prevajalca, esejista in urednika Toneta P... Beri dalje ... |
E-branje: Mansoura Ez Eldin: Vaja iz življenjaUredništvo, prevedla: Barbara Skubic | Sreda, 17 Avgust 2011 ![]() Po objavi kratke zgodbe objavljamo še esej egipčanske pisateljice Mansoure Ez Eldin. Vabljeni k branju! ... Beri dalje ... |
E-branje: Mansoura Ez Eldin: Vzpon v višaveUredništvo, prevedla: Barbara Skubic | Torek, 16 Avgust 2011 ![]() Mansoura Ez Eldin (1976) je egipčanska pisateljica, avtorica mnogih kratkih zgodb in esejev ter dveh romanov: za svoj romaneskni prvenec je bila nominirana tudi za prestižno Mednarodno nagrado za arab... Beri dalje ... |
Veronika Simoniti: Papirnata hišaVeronika Simoniti | Torek, 14 Junij 2011 Veronika Simoniti je bralcem že znana po svoji kratkoprozni zbirki Zasukane štorije (2005), za katero je bila nominirana za nagrado za najboljši prvenec in nagrado fabula. Posebej pa je zn... Beri dalje ... |
Ivana Komel: Narekovano iz posteljeIvana Komel | Sreda, 25 Maj 2011 V tokratnem e-branju vam ponujamo nekaj pesmi iz prihajajoče pesniške zbirke Ivane Komel Narekovano iz postelje. Pesnica, ki sedaj prebiva v Ljubljani, se je rodila leta 1983 v Slavonskem ... Beri dalje ... |
Beletrinina literarna delavnicaDušan Šarotar in Lucija Stupica | Četrtek, 19 Maj 2011 ![]() Letošnjo že tradicionalno Beletrinino literarno šolo sta vodila Lucija Stupica (poezija) in Dušan Šarotar (proza). Udeleženci so skozi lastno pisanje in dialog z mentorjema spoznavali zakonitosti li... Beri dalje ... |
E-branje: Ian McEwan: SolarUredništvo | Torek, 26 April 2011 ![]() Ta mesec je pri Mladinski knjigi izšel slovenski prevod romana Solar britanskega pisatelja Iana McEwana. Po prejšnjem, krajšem romanu Na obali Chesil je McEwan ustvaril daljše delo, ki je bilo takoj o... Beri dalje ... |
Katja Perat: Najboljši so padliUredništvo | Četrtek, 21 April 2011 ![]() Katja Perat je filozofinja, komparativistka, aktivna članica uredništva revije Idiot, sodelavka Tribune, literarna kritičarka v Pogledih in reviji Literatura. Najpomembnejše seveda puščamo za konec:... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2


























