| Gogolj, kot ga še nismo brali v slovenščini | | Natisni | |
| Prispeval Tanja Petrič |
| Sreda, 01 April 2009 01:19 |
|
Sreda, 1. april 2009 Neustavljivo je deževalo
(Osnutek povezujejo s pisateljevim delom v zvezi z Zapiski
blazneža)
Zdaj
tudi ne srečaš niti enega izmed tistih gospodov, ki se ustavljajo zato, da bi
pogledali vaše škornje, hlače, frak ali klobuk in bi se potem, z odprtimi usti,
nekajkrat obrnili nazaj, da bi preučili vašo fasado še z zadnje strani. Zdaj se
lahko mirne duše tesneje zavijem v plašč. S kakšno naglico leti tam po ulici
ljubek gospodič
- z obražčkom, ki bi ga lahko skrili v damsko torbico
-, toda
zaman: ne bo rešil novega suknjiča, lepote in blišča Nevskega prospekta. Dežek
je močnejši, močnejši je od njega: kar naj priteče domov kot premočena podgana.
Tam čez pa hiti mrka dama v pisanih cunjah; privzdignila si je krilo, toda
več kot toliko ga ne sme dvigniti, da ne prekrši še zadnje spodobnosti; le kam
je izginila načelnost? In prav nič ne zagodrnja, ko vidi, kako uradniška
podgana v uniformi s križcem bulji vanjo s svojimi zelenimi očmi - prav take
barve so kot njegov ovratnik - in se naslaja ob pogledu na njene polne, zaobljene
noge, ki se pri vsakem koraku zatresejo skoraj kot žele. Oh, kakšen narod!
Strašni lopovi so tile uradniki, ki nam ribarijo v kalnem. V dežju, snegu ali
vedrem vremenu, vedno je zunaj ta dvoživka. Njegov ovratnik v skladu s
temperaturo vsak trenutek spreminja barvo kot kameleon, sam pa je nespremenljiv
kot njegov pisarniški red. Naproti prihaja ruska brada, trgovec v modri suknji
nemškega kroja, ki je oprijeta na hrbtu ali, še bolje, na vratu. S kakšno
trgovsko spretnostjo drži dežnik lepo nad svojo polovico. Kako težko sopiha ta
masa mesa, zavita v ogrinjalo in čepec. Prej bi jo uvrstili med mehkužce kot pa
med vretenčarje. Močneje, dežek, za božjo voljo, močneje mu zmoči suknjo
nemškega kroja pa zamaščeno meso te ženske za med rjuhe in blazine! O Bog,
kako oduren vonj po zelju in čebuli se je vlekel za njima po zraku. Daj, dež,
fino ju zmoči, za vse, za predrzno nesramnost sleparske brade, za lakomnost, za
brado, polno žuželk in neuglajeno življenje priležnice ... Kakšen absurd! Klofuta
okrožnega nadzornika ju ne bo ganila, le kaj lahko naredi dež. A kakor koli že, takega dežja že celo večnost ni bilo. Postal je močnejši, prej poševen
se je zdaj naravnost in hrupno ulil na strehe in ulični tlak, kot bi hotel še
bolj potlačiti močvirno mesto. Okna v slaščičarnah so se zaloputnila. Glave z
brki in pipami, ki vidijo dlje od vseh, so se skrile. Celo sivi vitez s
helebardo in obvezanim licem je stekel v stražarnico. Prevedla: Ana Monika Pirc O Vladimirju tretje stopnje (Opomba pred branjem odlomka) Dramski osnutek z naslovom Vladimir tretje stopnje je Gogolj napisal leta 1832 z namenom, da bi ga kasneje razširil, vendar je ostal kot celota nedokončan, čeprav je avtor določene odlomke predelal v posamezne male drame (tako na primer prizor iz prvega odlomka skoraj povsem sovpada s tretjim prizorom drame Tožba). Leto kasneje piše Gogolj v pismu Pogodinu, koliko »zlobe, smeha in soli« bo imela drama Vladimir tretje stopnje, obenem pa ugotavlja, da se bo delo le stežka izmuznilo cenzuri. Gogolj je dramo zasnoval zelo široko, kot sliko »različnih slojev in krogov ruske družbe«. Iz drobnih dramskih besedil, ki so nastala na osnovi nedokončane komedije, lahko približno sklepamo, kakšna naj bi bila njena vsebina: glavna junaka drame naj bi bila pomembna peterburška činovnika, Ivan Petrovič Barsukov in Aleksander Ivanovič, gibalo drame pa njuno rivalstvo, natančneje zavist, ki jo Aleksander Ivanovič goji do svojega uspešnega tekmeca Barsukova, ter spletke, s katerimi ga želi - s pomočjo Barsukovega lastnega brata - onemogočiti. Iz družine Barsukovih je tudi Marija Petrovna Povališčeva, ki želi v prvem prizoru odlomka svojega sina Mišo oženiti s kneginjo Šlepohvostovo. Miša Povališčev je mamin sinček, labilna osebnost, ki zmeraj znova podlega materinemu vplivu. Drama naj bi se zaključila kot čisti absurd: glavni junak znori in spozna, da je sam Vladimir tretje stopnje, odlikovanje, ki si ga tako neznansko želi. V končnem prizoru naj bi junak sedel pred ogledalom, sanjal o Vladimirjevem redu in nenadoma zagledal na svojih prsih častni križ ... Red Svetega Vladimirja je bil v carski Rusiji pomembno odlikovanje za vojaške zasluge z denarno nagrado (npr. tretja stopnja je vključevala letno podporo 150 rubljev); leta 1782 ga je ustanovila tedanja cesarica Katarina II Velika v čast prvega ruskega kneza Vladimirja. Moto odlikovanja je bil »Korist, čast in slava« in ima obliko križa, lenta pa je črno-rdeča. Opombo ob prevodu zapisala: Ana Geršak Vladimir tretje stopnje (odlomka) Prvi odlomek MARJA PETROVNA: M in A, na drugi strani pa priimka: Povališčev in kneginja Šlepohvostova. Naj bo vse kar najbolj veličastno. Prosim vas tudi, da bo vse pripravljeno najkasneje čez dva tedna. KAPLUNOV: V redu (Steče odpirat vrata). MARJA PETROVNA (lakaju): Ali veš, kje je stanovanje tistega uradnika? LAKAJ: Vem. MARJA PETROVNA: Naroči kočijažu, naj se pelje naravnost tja! Oh, še vedno se ne morem pomiriti! (Odide). Drugi odlomek KAPLUNOV: In še vina! Kaj vodke pa nočeš? To je en sam hudič - vino in vodka, pa že tako je vse pijano. Gremo! ŠREJDER: Ne, jaz grem v nemško gledališče. KAPLUNOV : V gledališče hočeš! (Na stran) Glej jo, nemško cigareto! In še laže, podlež - še na pamet mu ne pride, da bi šel v teater! Skopari, prekleti nemčur: boji se, da bi izgubil en sam novčič, pa naj bi šel v gledališče! Na lasten račun še piva ne spije, nemška klobasica! Nekoč, o Bog, ga bom premlatil do kosti. (Glasno). Kaj pa je to za eno ogledalo? (Vzame z mize ogledalo). LAVRENTIJ: Nehajte. Kaj vam je bilo treba prihajati? Saj gospoda ni. Kaj boste počeli tu? (Trkanje na stranska vrata). Zdaj bo pa še gospod videl. (Šrejder in Kaplunov zbežita proč. Ostane Petruševič, globoko zamišljen. Lavrentij in Anuška). LAVRENTIJ: Ah! Ana Gavrilovna! Z vsem spoštovanjem, kako sem vesel, da vas vidim! ANUŠKA: Ne vznemirjajte se, Lavrentij Pavlovič! Kar tako sem se oglasila pri vas. Srečala sem kočijo vašega gospoda in torej izvedela, da ga ni doma. LAVRENTIJ: In prav ste storili: z ženo bova zelo vesela. Prosim vas, sedite. ANUŠKA (sede): Povejte mi, vam je znanega kaj o plesu, ki se v kratkem pripravlja? LAVRENTIJ: Pa kako! No, poglejte, tukaj smo zbrali že nekaj denarja. En človek, drugi, tako bi nekako rekli, in tretji. Seveda se nabere kar velika vsota. Skupaj z ženo sva prispevala pet rubljev. No, jasno, da bo ples, ali kakor se običajno reče - večerna zabava. Seveda bo tudi pogostitev, ali recimo raje - osvežitev. Za mladino plesi in temu podobna razvedrila. ANUŠKA: Prav gotovo, prav gotovo pridem. Oglasila sem se samo zato, da bi izvedela, če boste tam skupaj z Agafjo Ivanovno? LAVRENTIJ: Oh, saj Agafja Ivanovna govori vseskozi le o vas. ZAKATIŠČEV (priteče): Kaj, je Ivan Petrovič doma? LAVRENTIJ: Nikakor ne. ZAKATIŠČEV (sam pri sebi): Škoda! Če se ne bi tako zaklepetal s tem kmetavzom, bi ga še ujel. Čeprav, zakaj pa mu ne bi povedal za tisto majhno presenečenje, ki mu ga pripravlja rodni bratec. Ne, Ivan Petrovič! Oprostite - vsekakor mi podelite nagrado! Vaš vneti, pokorni sluga vam prinaša prepovedano blago. Ne, kake štiri tisočake mi morate izročiti! Oh, kupil bom slavne dirkalne konje! Same govorice bodo po mestu; kaj pa ima Zakatiščev za eno kljuse? Zaželel bi si še koleseljček, samo moral bi biti zelen. Rumenega nikakor nočem! Kam pa je šel Ivan Petrovič? LAVRENTIJ: Odšli so k Marji Petrovni. ZAKATIŠČEV (vidi Anuško, se pokloni): Pozdravljeni, milostljiva! Oh, kakšne tatinske očke! ANUŠKA: Se pa imajo v koga zagledati! ZAKATIŠČEV (odhaja): Lažeš, navihanka! Zaljubljena si vame! Priznaj - do ušes si zaljubljena? Ah, zardela si! (Odide). ANUŠKA: Res je, grši ko je, bolj si domišlja, da so vsi vanj zaljubljeni. Če bo pri nas na plesu taka drhal, bom ... LAVRENTIJ: Ne, Ana Gavrilovna, pri nas bo dobra družba. Ne morem reči z gotovostjo, toda slišal sem, da pridejo osebni sluga grofa Tolstoguba, točaj in kočijaž kneza Brjuhoveckega, sobarica neke kneginje ... Mislim, da pride tudi več uradnikov. ANUŠKA: Samo nekaj mi res ni všeč, da bodo tam kočijaži. Vedno zaudarjajo po cenenem tobaku ali vodki. Poleg tega so vsi tako neizobraženi, neotesani ... LAVRENTIJ: Dovolite, da vam naznanim, Ana Gavrilovna, da kočijaž ni enak kočijažu. Seveda so, pač kakor kočijaži po navadi, več časa kot drugi, no, stalno pri konjih; včasih čistijo, če smem tako reči, njihove iztrebke. Seveda je kočijaž tudi povsem preprost človek - spije kozarec vodke ali, če ni dovolj, kakšnega več, kadi navaden domači tobak, ki ga uporablja večina preprostega ljudstva. Da. Tako je naravno, da od njega včasih, če bi tako rekel, smrdi po gnoju ali vodki. Seveda, tako je to. Da. Sicer pa, sami priznajte, Ana Gavrilovna, da so tudi taki kočijaži, ki so, čeprav so kočijaži, sicer, kakor po navadi, bolj, rekel bi, konjarji kot kočijaži. Njihova zaposlitev, ali če se tako izrazim, usmeritev je v tem, da nasuvajo oves ali, na primer, obtožijo drugega kočijaža, če se v čem pregreši. ANUŠKA: Kako lepo govorite, Lavrentij Pavlovič. Vedno vas je veselje poslušati. LAVRENTIJ (s širokim nasmeškom): Ne, ne, kaj bi me hvalili, milostljiva. Seveda tega nima vsak človek, če tako rečem, besed, torej, daru govora. Se razume, včasih se pojavi ... no, kot pravijo, jecljanje. Da. Ali še kaki drugi podobni primeri, kar je, sicer, prirojeno ... Bi morda izvolili v mojo sobo? (Anuška gre, Lavrentij za njo, a se ustavi, ko vidi globoko zamišljenega Petruševiča). Ah, Grigorij Savič! Skoraj bi vas zaklenil. Oprostite! Saj je že davno čas za kosilo. PETRUŠEVIČ (nekoliko manj zamišljen): O Bog! O Bog! Torej, glej zdaj! Služil sem, služil in kaj sem prislužil? Hm. (z grenkim nasmeškom). Tukaj so nekaj govorili o plesu. Le kakšen ples neki, zame! Danes smo se še dogovorili, da bi se šlo k Andreju Ivanoviču na en bostonček. Ne. Ne grem. Kaj mi bo zdaj boston! Sam ne vem, kaj bom, kam grem. Kaj bo rekla moja Marja Grigorjevna? (Počasi in samodejno odide). Zastor pade. Prevedla Ana Monika Pirc __________________________________________________________ Gogoljevo literarno ustvarjanje teoretiki uvrščajo med romantiko in realizem, zagotovo pa v njegovih delih prevladuje groteska. Prvič se je pojavil v listu Domovinski zapiski z romantično-folklornimi črticami in z njimi osvojil bralce in kritike. Poznamo ga po povestih Taras Buljba (1835), nedokončanem romanu Mrtve duše (1842), v katerem je groteskno prikazal zaostale, pohlepne in čudaške podeželske plemiče, po komediji Revizor, ki pomeni novo fazo v razvoju ruske dramatike, in po številnih krajših proznih delih, denimo po znamenitih novelah iz peterburškega življenja kot sta Nos in Plašč, ki sta železni repertoar srednješolskih učnih načrtov za pouk književnosti. Gogoljevo delo je odločilno vplivalo na razvoj ruske umetniške proze. Obenem je bil Gogolj prvi avtor, ki je oris sodobne stvarnosti povezal z moralnimi, kritičnimi in duhovnimi cilji. Ruski fokus na Airbeletrini: Taja Topolovec: Vse najboljše, Gogolj! (Uredniška beseda, Fokus: Rusija, Airbeletrina)(Uredniška beseda) Primož Karnar: Rus, beri ga in čudi se! (Kolumna, Fokus: Rusija, Airbeletrina)(Kolumna) Ana Geršak: ... v sodelovanju z naravo! (Recenzije, Fokus: Rusija, Airbeletrina)(Recenzije) Katja Pečnikar: Gogoljada v Peterburgu (Fokus: Rusija, Airbeletrina) |
Naključni prispevki: |
Uroš Zupan: Ohranjenost v trajni svetlobiUroš Zupan | Torek, 7 Februar 2012 ![]() TOMAŽ PENGOV – ODPOTOVANJA I Obstajale so plošče, ki jih je bilo preprosto treba imeti, in ta želja po posedovanju se je začela dokaj hitro spreminjati v obsedenost. Toda kako priti ... Beri dalje ... |
Emil Filipčič: Mojstrovka (odlomek)Emil Filipčič | Ponedeljek, 30 Januar 2012 ![]() Šel sem na Mojstrovko, po Hansovi smeri, zanimalo me je, ali bom vzpon zmogel sam, brez Primoževega vodstva. Do Jesenic sem šel z vlakom, tam sem si na postaji poiskal taksi in razložil taksistu, da g... Beri dalje ... |
Milan Kleč: Trojke (odlomek)Milan Kleč | Četrtek, 19 Januar 2012 ![]() Kako je taksist pritiskal na plin in kako sem si oddahnil, ko mi je Martini zaupal, da iščemo alkohol. Ta človek je res znal misliti na vse, saj jaz se česa podobnega ne bi domislil. In potem bi padla... Beri dalje ... |
Dnevnik Poline ŽerebcoveAna Petrovčič | Četrtek, 5 Januar 2012 ![]() Polina Žerebcova se je rodila v Groznem leta 1985. Njen dnevnik, ki je oktobra izšel v Moskvi, bralcu ponuja redek vpogled v življenje v obleganem Groznem v času druge čečenske vojne. Delo, napolnje... Beri dalje ... |
Dušan Šarotar: OSTANI Z MANO, DUŠA MOJA / OSTANI Z MENOF, DÜJŠA MOJADušan Šarotar | Torek, 20 December 2011 ![]() Dušan Šarotar OSTANI Z MANO, DUŠA MOJA Odlomek iz romana Okrog tistega božiča, ko je prispelo pismo, se je spomnila, je zapadlo nenavadno veliko snega, ki je zametel tudi oknice njihove tople hiše.... Beri dalje ... |
Martina Potisk: Boj z Minotavrom (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Ponedeljek, 9. 11. 1996 Ko sem se že navsezgodaj zjutraj tistega pustega jutra peljal z dirjajočo newyorško podzemno kačo na otvoritev tisočletja, sem razmišljal le še o mirnem in nekoliko odmaknj... Beri dalje ... |
Matjaž Lesjak: Snežni hrib (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Sedela sva vsak na svojem štoru in gledala lastno sapo. Strma vesina naju je upehala, pa sva malo posedela, čeprav je vse skupaj izgledalo zelo čudno. Snega je bilo čez kolena in drevesa so se vegasto... Beri dalje ... |
Mirana Likar Bajželj: Bilanca (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Kaj je zdaj to? Od kod se je znašlo pred menoj? In jaz pred tem? Kaj naj? Kako naj? A moram zdaj? Zakaj ravno jaz? Kaj hočejo od mene? Nimam pojma. Popredalčkaj! Razvrsti! Preglej! Prevzemi! Obvladaj... Beri dalje ... |
Matjaž Brulc: Liverpool (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 Zvečer, ko se utrujen zvrneš v posteljo in ti oči kar same lezejo skupaj, si misliš, da bo z jutrišnjim dnem vse drugače. Da zdaj pa bo. Pa ni, nič se ne zgodi. Samo sanjaš lahko, če imaš srečo: o ... Beri dalje ... |
Sara Knežević: Oksitocinske razlike (natečaj 2011)Anonimno | Ponedeljek, 5 December 2011 A veš tisto, ko se zbudiš sredi noči iz neke zajebane more in se ti v prvem trenutku budnosti strese telo in te nekaj stiska za noro razbijajoče srce. To se mi včasih zgodi, ko fukam Kajo. Ko jo z... Beri dalje ... |
Aleš Debeljak: zapis o Vojnovićevi JugoslavijiAleš Debeljak | Ponedeljek, 28 November 2011 ![]() Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela Drugi roman je najtežji. Prvi je vedno lahko plod navadne sreče ali nenavadnih okoliščin. V drugem romanu pa se pokaže, iz kakšnega testa je pisatelj.... Beri dalje ... |
E-branje: Goran Vojnović: Jugoslavija, moja deželaUredništvo | Ponedeljek, 21 November 2011 ![]() Ponujamo vam odlomek iz novega romana Gorana Vojnovića z naslovom Jugoslavija, moja dežela. *** ... Beri dalje ... |
Poskusi: vnovič, zopet in znova! (In memoriam: Tone Pavček)Tamara Gorup | Torek, 1 November 2011 ![]() Skorajda ni človeka, ki bi ga neusahljiva volja do življenja in zavedanje, da vsak človek v sebi nosi smisel, tako močno zaznamovala kot pesnika, pisatelja, prevajalca, esejista in urednika Toneta P... Beri dalje ... |
E-branje: Mansoura Ez Eldin: Vaja iz življenjaUredništvo, prevedla: Barbara Skubic | Sreda, 17 Avgust 2011 ![]() Po objavi kratke zgodbe objavljamo še esej egipčanske pisateljice Mansoure Ez Eldin. Vabljeni k branju! ... Beri dalje ... |
E-branje: Mansoura Ez Eldin: Vzpon v višaveUredništvo, prevedla: Barbara Skubic | Torek, 16 Avgust 2011 ![]() Mansoura Ez Eldin (1976) je egipčanska pisateljica, avtorica mnogih kratkih zgodb in esejev ter dveh romanov: za svoj romaneskni prvenec je bila nominirana tudi za prestižno Mednarodno nagrado za arab... Beri dalje ... |
Veronika Simoniti: Papirnata hišaVeronika Simoniti | Torek, 14 Junij 2011 Veronika Simoniti je bralcem že znana po svoji kratkoprozni zbirki Zasukane štorije (2005), za katero je bila nominirana za nagrado za najboljši prvenec in nagrado fabula. Posebej pa je zn... Beri dalje ... |
Ivana Komel: Narekovano iz posteljeIvana Komel | Sreda, 25 Maj 2011 V tokratnem e-branju vam ponujamo nekaj pesmi iz prihajajoče pesniške zbirke Ivane Komel Narekovano iz postelje. Pesnica, ki sedaj prebiva v Ljubljani, se je rodila leta 1983 v Slavonskem ... Beri dalje ... |
Beletrinina literarna delavnicaDušan Šarotar in Lucija Stupica | Četrtek, 19 Maj 2011 ![]() Letošnjo že tradicionalno Beletrinino literarno šolo sta vodila Lucija Stupica (poezija) in Dušan Šarotar (proza). Udeleženci so skozi lastno pisanje in dialog z mentorjema spoznavali zakonitosti li... Beri dalje ... |
E-branje: Ian McEwan: SolarUredništvo | Torek, 26 April 2011 ![]() Ta mesec je pri Mladinski knjigi izšel slovenski prevod romana Solar britanskega pisatelja Iana McEwana. Po prejšnjem, krajšem romanu Na obali Chesil je McEwan ustvaril daljše delo, ki je bilo takoj o... Beri dalje ... |
Katja Perat: Najboljši so padliUredništvo | Četrtek, 21 April 2011 ![]() Katja Perat je filozofinja, komparativistka, aktivna članica uredništva revije Idiot, sodelavka Tribune, literarna kritičarka v Pogledih in reviji Literatura. Najpomembnejše seveda puščamo za konec:... Beri dalje ... |
E-branje: Zmagovalni pesmi Pesniškega turnirjaUredništvo | Ponedeljek, 18 April 2011 ![]() Kazinska dvorana SNG Maribor je bila v soboto polna: v njej je, kot napovedano, potekal Pesniški turnir. Na razpis za turnir se je prijavilo kar 157 kandidatov, izmed katerih je strokovna žirija izbra... Beri dalje ... |
Pavel Vilikovský: Gospodar spominovMaja Žvokelj | Ponedeljek, 14 Marec 2011 ![]() Na Slovaškem je med kulturno srenjo splošno znano, da je vsaka nova knjiga Pavla Vilikovskega literarni dogodek. Njegova dela so vedno znova vir bralskega užitka tudi za najzahtevnejšo publiko, navs... Beri dalje ... |
E-branje: Nove pesmi Katje PlutUredništvo | Ponedeljek, 31 Januar 2011 ![]() Katje Plut bralcem poezije ni treba posebej predstavljati. Pesmi je začela pisati in objavljati v zbirkah že v šolskih letih; njena zadnja zbirka Štafeta hvaležnosti je izšla leta 2005. S svojo komuni... Beri dalje ... |
Uroš Zupan: OBLIKA RAJAUroš Zupan | Četrtek, 16 December 2010 ![]() Na knjižne police prihaja nova pesniška zbirka Uroša Zupana z naslovom Oblika raja. Zupan, ki je duhovit in dobrohoten možak, ve, kako se streže tej stvari, ki ji rečemo pesništvo. Da je ljubitelj L... Beri dalje ... |
Dušan Šarotar: NostalgijaDušan Šarotar | Sreda, 1 December 2010 ![]() Odlomek HAUSTOR Nebo nad kolodvorom je temnelo, sence topolov ob cesti so se daljšale in počasi kopnele v večer, ki je žarel s tisto nezamenljivo otožnostjo, ki jo prepoznajo samo tisti... Beri dalje ... |
Mirana Likar Bajželj: Nadin prtUredništvo | Torek, 30 November 2010 ![]() Še enkrat vam v branje ponujamo zmagovalno kratko zgodbo Mirane Likar Bajželj Nadin prt. V naslednjih mesecih se obeta z zmagovalko tudi intervju, že danes pa jo lahko ujamete na večeru LUDa Literat... Beri dalje ... |
Od metastaz do ljudožercev; literarni svet Alena BovićaGregor Inkret | Ponedeljek, 15 November 2010 ![]() Fama, ki se je na Hrvaškem poleti leta 2006 spletla okoli romana Metastaze, »hrvaškega Trainspottinga«, pod katerega se je podpisal skrivnostni Alen Bović, je navrgla nekaj zanimivih trivial... Beri dalje ... |
O knjigi tako ali morda tudi malo drugačeZala Maček | Ponedeljek, 8 November 2010 ![]() Pogosto se mi zgodi, da iz knjižnice prinesem knjigo, v kateri me razen črk in misli, ki jih je med platnice položila pisateljeva roka, pričaka še prispevek mojih predhodnikov – bralcev. Sivkasti odti... Beri dalje ... |
Evald Flisar: Na zlati obali (odlomek)Evald Flisar | Sreda, 3 November 2010 ![]() V ranem jutru je nad glavnim mestom Kameruna sijala tesnobna svetloba. Med vožnjo proti železniški postaji je Markov taksi zdrsnil mimo prizora, ki je tesnobo še stopnjeval: v polkrogu mrkih ljudi je ... Beri dalje ... |
SKOK V NEZNANO (natečaj-glasovanje pod št.5)Uredništvo | Ponedeljek, 11 Oktober 2010 Med ene redkih Manfredovih slabosti so njegovi imenitni znanci in v občasnih napadih samoironije tudi on sam prištevali njegove vselej zrcalno pološčene čevlje, katerih lesket se je uspešno upiral tud... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2
























