Po vedno bolj opaznih kazalcih vmešavanja politike v slovenski medijski prostor, predvsem v zavirajoče posege v filmsko ustvarjalnost, je prišla na vrsto tudi knjiga. Državni zbor je na predlog Ministrstva za kulturo trenutno v postopku sprejemanja Zakona o ustanovitvi Javne agencije za knjigo. Ta zakon Društvo slovenskih pisateljev, po besedah predsednika Vlada Žabota, načeloma "pozdravlja in se z njim tudi strinja, vendar pa je prišlo do nekaterih kritičnih točk – natančneje 6. in 11. člen predloga zakona – katerim Društvo odločno nasprotuje." Zaradi tega so v ponedeljek 24. 10. 2007 sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavili svoja stališča in predloge.

Do tiskovne konference je prišlo, kot je povedal glavni govornik g. Žabot, "po izrabi vseh razpoložljivih sredstev za pravočasno in učinkovito zavarovanje področja knjige pred možnimi manipulacijami s strani vladajoče politike, pred kratkoročno naravnanimi in kratkovidnimi partikularizmi in pred eno največjih davčnih obremenitev v Evropski uniji." Zakon o Javni agenciji za knjigo je že v sprejemnem postopku (naslednji teden je njegova druga obravnava v državnem zboru), čeprav se Društvo z odgovornimi poslanci glede dveh delikatnih členov še ni uspelo uskladiti. Glavna problematika je nastala v sestavljanju glavnega organa Agencije – Sveta. Kljub amandmajem, ki jih je posredno vložilo Društvo, predlagan zakon še vedno zagovarja Svet kot upravni organ Agencije, sestavljen iz sedmih članov iz Društva, univerz, SAZU in vseh zainteresiranih društev, združenj in posameznikov, ki pa bi jih izbral in imenoval ustanovitelj.
Predlagan zakon sicer res zagotavlja mesto v Svetu za predlog Društva, vendar pa ostale člane še vedno imenuje ustanovitelj, ne pa avtonomna in kompetentna stroka, ki bi bila za to legitimno pristojna. To dejstvo omogoča politiki, da še vedno oblikuje Javno agencijo tako, kot jo želi, in to ne glede na strokovnost predlaganih kandidatov. Kot je k temu dejstvu pripomnil Mitja Čander, "politiki na oblasti se menjavajo, toda Agencija, vsaj tako, kot je zastavljena, je nekaj trajnega in bo kot taka 'preživela' menjajoče se oblasti, zato je zelo neprimerno, da bi bilo dolgoročno delovanje Agencije odvisno od kratkoročnih, partikularnih političnih interesov.« Vlado Žabot je poudaril, da »interes Društva ni v tem, da želijo imeti predstavnika v Agenciji, temveč v tem, da Agencija deluje strokovno ter neodvisno od politike." Zato je Društvo k zakonu predlagalo kot dodatek amandmaja k 6. členu, da zakon imenuje referenčne institucije in asociacije kot predlagateljeve člane Sveta s strani uporabnikov, s čimer določene organizacije (DSP, SAZU, univerze) prevzamejo svoj del strokovne odgovornosti za knjigo, hkrati pa postavi stroko v enakopraven položaj s politiko. Predlog Društva je med drugim tudi imenovanje sodega števila članov Sveta, kar bi poudarjalo namen zakona in ne preglasovanje v korist posameznih interesov.
11. člen, okoli katerega se tudi krešejo iskre, določa financiranje Agencije. Prihodki Agencije v členu niso striktno določeni, kar Agenciji daje finančno nestabilnost in s tem zaviranje razvoja kot njenega prvotnega poslanstva. Predlog Društva k 11. členu kot osnovo za financiranje predvideva višino nominalnega zneska iz državnega proračuna, ki je bil za knjigo porabljen v letu pred ustanovitvijo Agencije, s tem, da se ta višina zneska v naslednjih petih letih povečuje za 20% ocenjenega letnega davka na knjigo, potem pa se ocenjeni davek v celoti vračuna v prihodke agencije iz državnega proračuna. To bi po petih letih razbremenilo knjigo velike davčne obremenitve.
Mitja Čander je izpostavil glavne porabnike financ v svetu knjige; večina financ gre za založništvo, knjižna nadomestila, gostovanja v tujini, predstavitve itd., kar je vzpodbudilo idejo o Zakonu o samostojnem financiranju Agencije. Dejstvo je, da kulturni proračun pada, hkrati pa pada tudi delež na knjigo. Kot primer je naštel deleže za knjigo za nekatera leta: v letu 1991 je bil delež Ministrstva za kulturo za knjigo 5%, leta 2000 je padel na 3,48%, leta 2008 pa bo delež na knjigo visok samo 3,13%. Zato bi ta zakon določal samostojno financiranje iz drugih virov. Govora je o donatorjih, sponzorjih itd.
Predlogi k zakonu so v Državnem zboru do sedaj naleteli na gluha ušesa, kar je sprožilo aktivno in bojevito udeležbo na tiskovni konferenci. Med govorniki v publiki so se od vidnih predstavnikov svetá knjige in kulture oglasili Žarko Petan, Neža Maurer, Ciril Zlobec, Dušan Merc in drugi, ki so soglasno podprli predlog Društva pisateljev. Katra Kozak, Mirt Komel


Povezave:

Protest pisateljev proti politiki do knjige