Med fikcijo in mitom

Amos Tutuola: Pivec palmovega vina
Prevod: Miriam Drev, Spremna beseda: Nataša Hrastnik
ZAMIK, 2008, 157 str.

V prvem romanu Nigerijca Amosa Tutuole Pivec palmovega vina (1952) se srečujeta dve civilizaciji: afriška in zahodna, rezultat pa je zmes fikcije in ustne tradicije. Tutuola je s tem delom vzbudil izjemno zanimanje po vsem svetu in do danes je bilo prevedeno v več kot petnajst jezikov. Avtor nas, z glavnim likom, pivcem palmovega vina - afriškim Odisejem - odvede na čarobno popotovanje skozi afriška naselja in goščavja vse do Mesta mrtvih. Pisanje Amosa Tutuole, natrpano s fantastičnimi podrobnostmi, spominja na tektonsko prelomnico, pri kateri se v plasteh izmenjujejo davne legende jorubske, v marsičem skrivnostne kulture in vplivi preizkušenih književnih struktur. S svojimi posebnostmi pri sodobnem bralcu nehote spodmika izoblikovane zaznavne vzorce o sebi in svetu. »Tutuola uporablja aparat kulture tako, da se zgodbe, miti, uganke stikajo in v njegovem delu spontano prepletajo,« beremo v spremni besedi Nataše Hrastnik.


Bukowski s Kube

Pedro Juan Gutiérrez: Umazana Havanska trilogija
Prevod: Marjeta Drobnič, Spremna beseda: Santiago Martin
ZAMIK, 2008, 413 str.

Umazana Havanska trilogija je presenetljivo delo, ki bralca posrka v samo središče karibskega ciklona. Kot pri potopisu se vanj vtiskujejo podobe mesta, portreti ljudi in prigode glavnega junaka, obenem ironičnega in neprizanesljivega pripovedovalca. Iskrive zgodbe so delo enega vodilnih sodobnih kubanskih avtorjev Pedra Juana Gutiérreza (1950), ki še vedno živi v Havani. Njegova dela brezkompromisno in neposredno razgaljajo revščino, v kateri se je znašel sodobni kubanski človek. Kritiki ga uvrščajo k avtorjem t.i. umazanega realizma, ki temelji na stvarnem prikazovanju marginaliziranih družbenih slojev, radi pa ga označijo za Bukowskega iz tropov. Njegovo pisanje je plod izkušenj novinarja, fizičnega delavca, a tudi človeka, ki mora preživeti brez dela. Umazana havanska trilogija je fragmentarni roman, ki ga tvorijo trije sklopi zgodb (Zasidran v nikogaršnji zemlji, Brezdelno in Okus po meni). Zgodbe so napisane v slogu avtobiografije in brez dlake na jeziku bralca postavijo v samo središče življenja glavnega junaka, ki sodi v obrobni in celo prestopniški sloj družbe. S surovim realizmom, toda z bodico ironije in žlico humorja nam Gutiérrez posreduje stvarnost havanskega okolja, saj piše o ljudeh, ki so se znašli v praznini, zaznamovani z razočaranjem, hrepenenjem, politiko, erotiko in pomanjkanjem in iščejo izhode iz svoje eksistenčne krize.


Eden največjih kitajskih klasikov iz začetka 20. stoletja

Lu Xun: Dnevnik nekega norca in druge zgodbe
Prevod: Jana S. Rošker, Andrej Stopar, Katja Kolšek
Spremna beseda: Tina Ilgo, Jana S. Rošker
ZAMIK, 2008, 437 str.

Lu Xun (1881-1936) je utemeljitelj in velikan moderne kitajske književnosti. Odlikuje ga nadvse prefinjen čut za duhovne globine človekove narave, združen z nenavadno sposobnostjo opazovanja in vživljanja v najrazličnejše usode ljudi. Lu Xunove novele na neponovljiv način razkrivajo zgodovino Kitajske, njen tedanji družbeni ustroj in značajske posebnosti Kitajcev, utelešene v osupljivo pronicljivem in psihološko poglobljenem portretiranju literarnih likov. Četudi so odraz določenega časa in so umeščene v okolje Kitajske na prelomu iz 19. v 20. stoletje, hkrati presegajo vse časovne in prostorske omejitve. Snov njegovih novel so največkrat življenjske zgodbe delavcev in kmetov, prikazanih skozi prizmo kritičnega realizma, oprtega na socialno satiro in ironijo ter tradicionalni kitajski simbolizem. »Lu Xun lastno domovino popolnoma razgali in jo brez zadržkov položi v naš objem,« o delu zapiše Tina Ilgo.


Kishonov satirični bonbon

Ephraim Kishon: Tudi Abraham ne more nič za to
Prevod. Alja Lipavic Oštir
Hiša knjig, Založba KMŠ, 2008, 167 str.

Ephraim Kishon je svetovno znan izraelski humorist. Njegove knjige so že ves čas prodajne uspešnice, kar kaže na univerzalnost in legendarnost njegovega humorja. Abraham ne more nič za to je prva v seriji njegovih knjig, ki bodo v naslednjih letih izhajale pri Založbi KMŠ. Delo ponuja 66 satir o ljudeh preteklega, današnjega in jutrišnjega sveta. Kishonov univerzalni humor dokazuje, da svet vendarle ni tako zelo brezupen, kot se zdi na prvi pogled. Pričujoče satire govorijo o najbolj navadni vsakdanjosti z vsemi trapastimi in zoprnimi trenutki. Paleta zgodb sega od doživetij pri nakupovanju čevljev do bitke za sedišče na nogometnem stadionu, od nepozabnega srečanja z zvezdnikom J.R.-jem pa do gladovne stavke. Pravzaprav skoraj ni teme, s katero se Kishon ne bi tako ali drugače »spopadel«.