Eden izmed najbolj znanih iranskih filmskih režiserjev, Jafar Panahi, med drugim nagrajen s cansko Camero d'Or, zlatim beneškim levom in srebrnim berlinskim medvedom, je bil v predbožičnem času na iranskem sodišču obsojen na šest let zapora in dvajsetletno prepoved dela ter potovanja v tujino. Kriv naj bi bil ogrožanja državne varnosti in propagandne aktivnosti, uperjene proti islamski revoluciji. Enako kazen si je prislužil tudi Panahijev sodelavec in režiser Mohamad Rasoluof.

Iranske oblasti so ga skupaj z ženo in hčerjo aretirale marca 2010, zaradi česar je bil tudi prazen njegov žirantski stol na filmskem festivalu v Cannesu, Juliette Binoche pa je na canski tiskovni konferenci ob predstavitvi Kiarostamijevega filma Overjena kopija celo zajokala v podporo aretiranemu režiserju. Njenim solzam so sledile besede podpore Stevena Spielberga, Francisa Forda Coppole ter Martina Scorseseja in takrat morda zbudile celo več medijskega zanimanja kot sama aretacija slavnega iranskega režiserja.

Jafar Panahi je bil aretiran med snemanjem svojega zadnjega filma o fantu, ki so ga oblasti kot protestnika po zadnjih iranskih volitvah zaprle, in njegovi družini. Na zagovoru je Panahi dejal: »Moja obsodba je šolski primer za kaznovanje nečesa, kar se sploh še ni zgodilo. Aretiran sem bil zaradi filma, ki sploh še ni končan – posneli smo le tretjino celote.« Poleg tega je Panahi poudaril, da ne snema političnih filmov: »Vsi moji filmi so socialne drame in ne politična stališča. Moj namen je kino, ki presega sodbe o dobrem in slabem.«

Tudi prvi izmed velikih filmskih festivalov tega leta, Berlinale (10.–20. 2. 2011), bo opozoril na neizmerno krutost sodbe, ki je doletela Panahija. Dieter Kosslick, direktor berlinskega filmskega festivala, je izpostavil, da je dvajsetletna prepoved umetniškega dela za Jafarja Panahija nepredstavljivo visoka in težka kazen, proti kateri bi se morali bojevati. V čast in spomin Panahiju, ki se bo na izrečeno sodbo sicer pritožil, bo na Berlinalu tudi prazen stol, sicer namenjen temu odličnemu režiserju. Ko so se organizatorji festivala obrnili na iransko kulturno ministrstvo, da bi izprosili dovoljenje za Panahijevo pot v Berlin, so dobili odgovor, naj si izberejo drugega iranskega režiserja. Dieter Kosslick je poudaril, da nočejo zamenjave za Panahija, temveč njega samega.