Medtem ko prodaja elektronskih knjig narašča, založniki beležijo vztrajne in nezanemarljive padce prodaj literature v papirnati obliki (bodisi v trdi bodisi v mehki vezavi). K trendu zagotovo prispevajo tudi agresivne oglaševalske kampanje podjetij, ki tržijo e-bralnike in e-knjige, kot na primer Amazon, ki je za svoj e-bralnik Kindle sestavil kopico kratkih TV-oglasov (npr. 1 in 2).

Aaron Gilbreath se v zanimivem članku za Chicago Tribune sprašuje, zakaj založniška industrija že prej ni več pozornosti posvečala oglaševanju knjige kot take in ne zgolj posameznemu avtorju ali svežemu literarnemu delu. Očitno je, da se bodo morali založniki in knjigotržci v prihodnje bolj potruditi, če bodo želeli v knjigarne privabiti dovolj potrošnikov, da bo tiskanje tradicionalnih papirnatih knjig sploh še dobičkonosno.

Elektronske knjige na eni in papirnate knjige na drugi strani se vpletajo v diskurz o digitalnem in analognem, ki je poznan predvsem ljubiteljem glasbe in fotografije. Čeprav »analogna« knjiga ne poseduje posebnih tehničnih lastnosti, saj kot medij ne izboljša ali kako bistveno vpliva na goli literarni izdelek in užitek v branju, pa ima vendarle svoj vonj, šelestenje in videz. Papirnata knjiga težko tekmuje z bralnikom v praktičnosti, prav zato bodo morali založniki staviti na njeno dekorativno, nostalgično in fetišistično dimenzijo, ki je mnogi ljubitelji knjig ne cenijo nič manj kot tisto, kar se skriva za platnicami.