| Vse, česar o Brechtu doslej še nismo vedeli … | | Natisni | |
| Prispeval Olga |
| Četrtek, 21 Februar 2008 23:13 |
|
Četrtek, 21. februar 2008
Brecht naj bi imel beležke vedno pri roki, bile so del njegovega ustvarjanja. V njih lahko beremo o skorajda vsakem njegovem projektu, saj so mu služile tudi kot gradivo za delo. Z njimi sicer ni ravnal tako skrbno kot z delovnimi dnevniškimi zapisi, pogosto je iz njih trgal liste in jih razvrščal v delovne mape, pa vendar se je kljub temu ohranilo več kot 50 zvezkov. Zapisi vsebujejo osnutke iger, prozna besedila, prve domislice in ideje, zapise s potovanj in osebno korespondenco. Brechtov arhiv, ki ga hrani Berlinska akademija umetnosti, spada med enega najuglednejših in najpogosteje uporabljenih književnih arhivov. Pa vendar so bili Brechtovi zapiski po mnenju Klausa Staecka, predstojnika akademije, doslej malce pozabljeni. Poleg tega se je več kot pol stoletja po avtorjevi smrti pokazala potreba po digitalnem zavarovanju arhiva, kajti originali so začeli propadati in jih bo pri raziskovanju komajda še mogoče uporabljati. Pri pripravi projekta založba sodeluje tudi z Inštitutom za literarno kritiko iz Heidelberga in Berlinsko akademijo umetnosti. Na obeh spletnih povezavah bomo lahko spremljali napredovanje raziskav. Prvi zvezek izide sicer šele marca letos, vendar je založba Suhrkamp 17. februarja v dvorani Berlinske akademije umetnosti, k ustanovitvi katere je pripomogel tudi Brecht sam, že predstavila nekaj odlomkov, ki jih je bral igralec Mario Adorf. Tina ŠtrancarPovezave: BERTOLT BRECHT: ZA NAMI ROJENIM (Airbeletrina, Knjižne novosti) |
Naključni prispevki: |






