Ena izmed denarno najvišjih, vendar v Sloveniji manj razvpitih mednarodnih literarnih nagrad, nagrada IMPAC, ki jo podeljuje mesto Dublin, je letos vzburila javnost že v širšem izboru. Med nominiranci se je namreč znašla tudi Diane Setterfield, ki je za svoj prvenec The Thirteenth Tale (Trinajsta povest), napeto pripoved z gotskimi elementi, prejela predujem v višini neverjetnih 1.200.000 evrov. Ob tem je »skromna« denarna nagrada letošnjega nagrajenca, norveškega pisatelja Pera Pettersona, v višini 100.000 evrov, od katerih je moral avtor odšteti 25.000 evrov svoji angleški prevajalki, domala zbledela. Zanimivo pri izboru za to nagrado pa je, da nominirance predlagajo knjižnice različnih držav iz vsega sveta. Vsaka lahko predlaga tri kandidate, ki so napisali leposlovno delo v angleščini ali pa je bilo v angleški jezik prevedeno. Vse kar očitno ovira slovenske literate na poti do mednarodne slave in blagostanja je le pomanjkanje prevodov njihovih del v nekatere tuje jezike, recimo angleščino ali švedščino.

Ni treba posebej poudariti, da Švedi podeljujejo najuglednejšo literarno nagrado na svetu, ki jo je v letu 2007 prejela Doris Lessing. Pri svojih oseminosemdesetih letih avtorica ni postala le literarna milijonarka z 1.125.000 evri, temveč tudi najstarejša dobitnica Nobelove nagrade za literaturo. Letošnji nagrajenec Man Booker International, Chinua Achebe, znan po prvencu Razpad, sicer s svojimi 90.000 evri še ne spada v kategorijo »literarni milijonar«, ostaja pa na seznamu najbolj prevajanih afriških avtorjev na svetu. Po njem naj bi se zgledovala tudi Chimamanda Ngozi Adichie, ki je za svoje delo Polovica rumenega sonca letos prejela najbolj žensko literarno nagrado, nagrado Orange, namenjeno pisateljicam.

Mimo Goncourtove in Bookerjeve nagrade, o katerih smo se na naših straneh že zajetno razpisali, samo še kratka vrnitev k najprestižnejši nemški literarni, Deutscher Bücherpreis, nagradi za najboljši roman, ki ga je Društvo nemških založnikov in knjigarnarjev tokrat namenilo Julii Franck za roman Die Mittagsfrau (Ženska poldneva), v ožji izbor pa so se uvrstili še: Thomas Glavinic, Michael Köhlmeier, Katja Lange-Müller, Martin Mosebach in Thomas von Steinaecker. Nagrajenka in prvi trije našteti nominiranci so se namreč s svojimi deli znašli tudi na seznamu petnajstih najboljših del, ki so do frankfurtskega knjižnega sejma izšla v nemškem jeziku oz. so bila v nemški jezik prevedena. Omenjeno »top listo« so sestavili literarni kritiki časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), enega najuglednejših časnikov na nemškogovorečem področju.

Da je pisanje emigrantov v zadnjem času »in«, dokazuje tudi Timeova lestvica desetih najboljših leposlovnih del v letošnjem letu. Pravzaprav jo je v imenu najstarejšega ameriškega tednika, ki je na drugi strani Atlantika začel izhajati že daljnega leta 1923, sestavil literarni kritik in urednik Lev Grossman. Na prvem mestu lestvice se je znašel Junot Díaz, ki je na ameriški literarni sceni debitiral leta 1996 z zbirko kratkih zgodb naslovljeno Drown (Utopiti). The Brief Wondrous Life of Oscar Wao (Kratko čudežno življenje Oscarja Waa) je njegov prvi roman. Roman je avtobiografsko obarvan, kakor glavni junak je bil tudi Díaz rojen v Dominikanski republiki, vendar je že kot otrok z očetom emigriral v Združene države. Protagonistovo emigrantsko izkušnjo in njegov geografsko fragmentiran doživljajski svet poudarja nenavaden jezik. Roman je namreč napisan v t.i. špangleščini, ki je tukaj mešanica dominikanske španščine in angleščine, glavni junak, piflar in neustavljivi bralec, pa svoj besedni zaklad vestno zalaga z učenjaškimi angleškim žargonom, ki med številnimi pogovornimi izrazi in elementi arga zveni bizarno. Naslovni Oscar Wao je fonetičen zapis popačene izgovorjave imena angleškega dramatika Oscarja Wilda. Kritiki so Díaza sprejeli z bučnimi ovacijami, neuradno pa je proglašen tudi za prvega ameriškega pisatelja z dominikanskimi koreninami, ki mu je uspel veliki preboj. Na drugem mestu Timeove lestvice najdemo še eno sveže odkritje. Prvenec Joshua Ferrisa Then We Came to the End (Potem smo prišli do konca) je satira, ki poustvarja tipično ameriško pisarniško okolje. Dogajanje je postavljeno v čikaško oglaševalsko agencijo konec devetdesetih let, ko je marsikomu že postalo jasno, da internetna podjetja ne bodo ustvarila nove, trajno dobičkonosne veje gospodarstva. Pisarniško sfero bivanja definirajo prepovedana razmerja, potegavščine med sodelavci in potlačena čustva, o vsem, kar se dogaja, pa poroča pripovedovalec v kolektivni prvi osebi množine. Tako kot Junot Díaz je tudi Khaled Hosseini, tretji avtor na lestvici, že v otroštvu emigriral v Združene države. Hosseinijev oče je bil afganistanski diplomat, ki se je po odstavitvi afganistanskega kralja Mohameda Zahirja Šaha najprej zatekel v Pariz, nato pa zaprosil za politični azil v Združenih državah. Roman A Thousand Splendid Suns (Tisoč čudovitih sonc), ki zaobjema zadnjih trideset let afganistanske zgodovine, je tudi najbolje prodajan roman na Timeovi lestvici. Popularnost romana je že spodbudila filmarje k odkupu avtorskih pravic za snemanje. Zgodba v romanu se suče okrog dveh žena surovega in neukega čevljarja Rašida. Mariam je nezakonska hči bogatega lahkoživca in Rašidova prva žena. Ker par nima otrok, se Rašid odloči posvojiti Lailo, štirinajstletno siroto, ki je v raketnem napadu izgubila starše. Čez nekaj časa pa Laila postane Rašidova druga žena. Zlorabljeni ženski, naščuvani ena proti drugi in obsojeni na to, da vojno in vzpon talibanskega režima spremljata izza domačega ognjišča, druga v drugi kljub temu najdeta uteho in vse tisto, za kar ju je prikrajšal talibanski režim.

Vsi literarni izbori in nagrade pa ne operirajo zgolj s pozitivnimi presežniki ob imenu zmagovalca, ki ga odstrelijo v anale literarne zgodovine. Ena takih nagrad je Literary Review Bad Sex in Fiction Award, ki se podeljuje za najslabši opis seksa v leposlovju. Letošnji dobitnik neslavne nagrade je enfant terrible ameriške literature, pisatelj Norman Mailer, ki je zaradi odpovedi ledvic letos umrl v starosti 84 let. Mailer si je nagrado za najslabši opis seksa prislužil z odlomkom iz zadnjega romana The Castle in the Forest (Grad v gozdu), fiktivno študijo Hitlerjeve družine, ki jo pripoveduje demon. Odlomek pikolovsko opisuje incestno združitev Hitlerjevih staršev ob spočetju bodočega diktatorja. Na posthumni podelitvi so člani žirije dejali: „Prepričani smo, da bi se Mailer ob podelitvi nagrade zabaval.«

Nagrado sta ustanovila literarna kritičarka Rhoda Koenig in Auberon Waugh, takratni urednik revije The Literary Review, da bi z njo odvračala pisatelje od nedodelanih, površnih in odvečnih opisov spolnih odnosov v modernih romanih. V letu 2007 so nagrado prvič v njeni petnajstletni zgodovini podelili posthumno. Očitno pisateljeva smrt pri izboru ni veljala za olajševalno okoliščino. Mailerju je po besedah žirije nečastno prvo mesto prinesla primerjava moškega organa s kupčkom iztrebka, na žirijo pa je močan vtis naredil tudi naslednji stavek: „[Alois] je bil končno pripravljen, da se s svojim pesjanom zarije v njo, ga zarije v njeno pobožnost." (nagrajeni odlomek lahko v celoti preberete tukaj)

Morda niti ne bi bilo tako slabo, če bi si, glede na prejšnji odstavek, tudi v Sloveniji izmislili kako paradajz-nagrado z izvirnim konceptom, da bi nas v tem vsesplošnem liberalnem hiperprodukcijskem kaosu, malo za šalo in malo zares, ohranjala na »žmahu«. Ob koncu letošnje literarne letine pa naj velja ta blitz-pregled kot »dodana vrednost« novicam, o katerih smo poročali. Tudi sami smo izbrali deset najbolj odmevnih »mednarodnih« in jih z ustreznimi povezavami na naslove še enkrat objavljamo za tiste bralce, ki so jih morda spregledali ali pa na zadnji dan v letu radi obujajo spomine.

Pripravili Tanja Petrič in Andreja Stajnko

1. angleška pisateljica Doris Lessing prejela Nobelovo nagrado za literaturo

2. umrl je priljubljeni ameriški pisatelj Kurt Vonnegut

3. umrl je ameriški enfant terrible Norman Mailer

4. Anne Enright postala druga ženska v zgodovini dobitnikov nagrade Man Booker Prize, ki jo je prejela za roman The Gathering (Shod)

5. Gilles Leroy dobitnik francoska Goncourtove nagrade za roman Alabama Song

6. najvišja nemška literarna nagrada v roke Julii Franck za roman Die Mittagsfrau (Ženska poldneva)

7. Cervantesova nagrada za leto 2007 v roke argentinskemu pesniku Juanu Gelmanu

8. najvišja ameriška Nacionalna knjižna nagrada za prozo v roke Denisu Johnsonu, za poezijo pa Robertu Hassu

9. umrla je švedska pisateljica Marianne Fredriksson

10. že drugič podelili nagrado The Lulu Blooker Prize za blogarsko literaturo