Nedelja, 16. december 2007

Neil Pearson, angleški igralec, aktivist politične levice in strasten igralec pokra v knjigi Obelisk: The history of Jack Kahane and the Obelisk Press, objavljeni pri založbi Liverpool University Press, podaja življenje in delo enega najbolj nenavadnih in kontroverznih založnikov dvajsetega stoletja, ki je objavljal tako slavne romane literarne elite kot tudi takšne s trivialno erotično vsebino.

Jack Kahane je bil frankofil iz Manchestra. V Pariz se je preselil leta 1920, kjer se je poročil s premožno Francozinjo. Takrat se je v pisateljskem in založniškem poslu šele uveljavljal. Kot pisatelj je pod psevdonimom Cecil Barr pisal krajšo pripovedno prozo s šokantno sočnimi naslovi, ki so bili v resnici bolj zanimivi od zgodb samih. A že takrat mu je založništvo predstavljalo prioriteto z namenom odkriti izvirne in škandalozne mojstrovine. Želel je objaviti knjigo, ki bi pritegnila tako kultiviranega kot preprostega bralca.

Takšen je bil npr. roman Ljubimec Lady Chatterly (Lady Chatterly's lover) D. H. Lawrencea, ki je pod Kahanovim okriljem doživel prvo neokrnjeno izdajo. Ob ogromnem predplačilu Jamesu Joyceu za Haveth Childers Everywhere, iz katerega je pozneje nastalo Finneganovo bdenje (Finnegan's Wake), pa je Kahane skoraj bankrotiral. Izdal je denimo tudi prvi pomembnejši roman Lawrenca Durrella The Black Book in delo Anais Nin The Winter of Artifice.

Kahanova založba Obelisk Press se je uradno uveljavila prav z objavo dela Rakov povratnik (Tropic of Cancer) takrat še neznanega Henrya Millerja, katerega pisanje je tedaj veljalo za precej »spotakljivo«. Objavil je še naslednja Millerjeva dela: Aller Retour New York, Black Spring, Scenario: A Spring with a sound, Max and the White Phagocytes in Kozorogov povratnik (Tropic of Capricorn). Naslovnico za Rakov povratnik je narisal takrat štirinajstletni Kahanov sin Maurice Girodias, ki je očeta po drugi svetovni vojni tudi nasledil. Sin je prevzel materin priimek, saj je bil Kahane po rodu Žid, nositi židovski priimek v tistem času pa je bilo kot bi podpisali smrtno obsodbo. Zanimivo je, da je Miller Kahana kot izdajatelja javno zelo hvalil, hkrati pa njegovo pisanje kar naravnost označil za ničvredno. V resnici naj bi se tega zavedal tudi Kahane in zato je svoje ime skrival pod psevdonimom.

Sčasoma se je Kahana oprijel sloves založnika, ki predstavlja zadnje zatočišče za zavrnjene avtorje. Pearson meni, da je pomembnost njegove dejavnosti in dosežkov na področju založništva po krivici spregledana in pozabljena, predvsem zato, ker je v Parizu objavljal v angleškem jeziku. Primerja ga z založniki kot so Harry in Caresse Crosby iz Black Sun Press-a (izdajatelja Pounda, Hemingwaya, Harta Crana, Raymonda Radigueta), Robert McCalmon iz založbe Contact Editions (Gertrude Stein, H. D. Djuna Barnes, Hemingway), Edward Titus ali Nancy Cunardova.

Kahane je umrl 3. septembra 1939, v dvainpetdesetem letu starosti, zaradi odpovedi srca, tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Njegovo delo je, kot smo že omenili, z uspehom nadaljeval sin Maurice, ki je pri založbi Olympia Press objavil še nekatera Millerjeva dela (Nexus, Sexus in Plexus) in številne prelomne romane modernizma kot so Molloy, Lolita, The Ginger Man in Goli obed (Naked Lunch).

Ivana Kočevar