Sreda, 12. december 2007

Guardijanova nagrada za knjižni prvenec, vredna 10.000 funtov, je letos priromala v roke Američanu etiopskega rodu, Dinawu Mengestuju, za njegov roman Children of the Revolution ( Otroci revolucije). Predsednica žirije in urednica knjižnega kotička časnika Guradian, Claire Armistead, je ob slavnostni podelitvi nagrade 4. decembra v Londonu dejala, da se odličnost romana kaže med ostalim tudi v tem, da v njegovem pripovedovanju ni nobenega mrtvila ali arogantnosti zaradi osebnih izkušenj, kar je v splošnem zelo nenavadno za prvence.
Kljub temu pa je večina kritikov že na začetku povlekla paralelo med življenji osrednjega lika v knjigi, Sepha Stephanosa, in avtorja. Zgodba zmagovalnega romana se namreč dogaja v Washingtonu, kamor se je Stephanos, kakor tudi Mengestu, priselil iz Etiopije. "Ko sem se nekega večera sprehajal po Washingtonu, sem videl Etiopijca, ki stoji sam za pultom svoje zelo male trgovine, v katero že zdavnaj noben ne zahaja. Iste noči sem začel pisati roman. Lepota pisanja je prav v tem, da razumeš, kdo so in kako se počutijo tvoji ustvarjeni liki," je povedal avtor v intervjuju za Guardian ob prejetju nagrade.
Poleg Sepha v romanu srečamo še dva njegova prijatelja, Kenijca Kannetha in Joe-ja iz Konga. Ti trije liki nam pripovedujejo o treh različnih in tipičnih odzivih emigrantov na življenje v vmesnem prostoru med kulturami in identitetami, zlasti tistih, ki so morali prisilno zapustiti svoje matično okolje. Medtem, ko Sepha pripoveduje rahlo spremenjeno zgodbo Mengestujevega očeta, Joe in Kenneth predstavljata antipoda tistega, kar je Mengestujeva družina od njega pričakovala in kar je sam postal.
Sepho je tipičen predstavnik prve generacije imigrantov. Svoj cilj je dosegel z zasebnim poslom in čeprav se komaj preživlja s svojo trgovinico, je najsrečnejši, kadar pride kdo kupiti vodo ali zobno pasto. V tistem trenutku mu Amerika predstavlja raj na Zemlji. Kenneth je protagonist emigracijske zgodbe o uspehu. Vrhunec integracije za drugo generacijo afriških priseljencev pomeni končan študij medicine ali tehnike. Živi mirno življenje inženirja, ima avto, lepe obleke in vse kar spada zraven, le da je sam in prazen v duši. Joe pa je sanjač, pesnik in oboževalec Danteja. Dela kot natakar in je pripadnik opozicije svoje države v eksilu ter kritik njenega režima. "Čeprav veš, da se nikoli ne boš vrnil in da nimaš nič več s svojo državo, deluješ iz eksila, ne, da bi kaj spremenil, ampak, da bi potešil svojo nostalgijo," je dejal Mengestu o podobni izkušnji iz mladosti.
Mengestu, ki je od komunističnega režima Hajla Selasija z družino zbežal v Ameriko, ko mu je bilo dve leti, je končal magisterij iz kreativnega pisanja na prestižni Kolumbijski univerzi in danes živi in dela v Parizu. Knjižne eminence, po katerih se zgleduje, so Saul Bellow, Scott Fitzgerald, James Baldwin in Virginia Woolf. Pripravlja drugi roman, ki se dogaja v mestecu na ameriškem divjem zahodu. O tem je sicer že enkrat poskusil pisati, vendar je ta poskus za vedno obtičal pod njegovo posteljo. "V novem romanu poskušam biti bolj drzen pri izbiri besed in izrazov. Eksperimentiram s stilom pisanja in se preizkušam v novih tehnikah. Bomo še videli, kaj bo iz tega," je dokaj pogumno napovedal Mengestu.
Olga Brezovar
Povezava:
- odlomek iz knjige Otroci revolucije in del intervjuja z avtorjem (v angleščini)
|