December je čas obdarovanja in tisti del leta, ko se delajo povzetki in se tehta, kaj je leto prineslo. Je tudi obdobje, ko se razglašajo nagrajenci v različnih kategorijah in panogah. Tudi v književnosti. Tako so pred nedavnim razglasili še enega dobitnika literarne nagrade, tokrat srednjeevropske, ki jo vsako leto podeljuje Inštitut za Podonavje in Srednjo Evropo. Nagrado v višini 7.200 evrov pa financira avstrijsko ministrstvo za znanost in raziskovanje.

Letošnjega nagrajenca, ki bo nagrado prejel 12. decembra na Gradu Hunyadi v kraju Maria Enzersdorf pri Dunaju, ljubitelji literature pri nas že poznajo. Gre namreč za avstrijskega pisatelja Karla-Markusa Gaussa, ki je pred dvema letoma skupaj s švicarsko ustvarjalko slovenskega rodu Ilmo Rakusa prejel jubilejno nagrado vilenica, že pred skoraj dvajsetimi leti pa so mu podelili tudi portoroško mednarodno nagrado ob srečanju pisateljev na meji.  

Karl Markus-Gauss se je kot najmlajši od štirih otrok staršem vojvodinskih korenin rodil 14. maja 1954 v Salzburgu, kjer danes tudi živi in ustvarja. Po študiju germanistike in zgodovine se je posvetil pisanju kritik in izvirnih literarnih del, od leta 1991 pa izdaja in ureja revijo Literatur und Kritik, ki jo je prestižni dnevnik Die Welt označil za ”najboljšo literarno revijo v nemško govorečem prostoru”. Poleg tega svoje članke, razprave in eseje redno objavlja tudi v dnevnem časopisju in revijah – npr. Neue Zürcher Zeitung, Frankfurter Allgemeine Zeitung, Süddeutsche Zeitung, Die Zeit, Wiener Presse, Der Standard in v drugih.  

Poleg aktualnih člankov in esejev (zanimivi so tudi njegovi dnevniški zapiski) Karl-Markus Gauss ustvarja tudi izvirna literarna dela. V slovenskem jeziku sta, poleg nekaj intervjujev, zaenkrat izšli dve. Leta 2001 so pri Slovenski matici predstavili Evropsko abecedo kot delo, kjer »avtor mlajše avstrijske generacije […] z intelektualno ostrino in literarno briljanco osvetljuje sodobne evropske besede in pojme, zgodovino idej in ideologij, protislovja in predsodke«. Ob nagradi vilenica pa je bila prevedena še esejistično-potopisna knjiga Umirajoči Evropejci. V njej je v ospredju evforija nad združeno Evropo, ki jo Gauss obravnava kritično in opozarja na kulturne in jezikovne manjšine, ki zaradi procesa globalizacije vedno bolj izginjajo.  

Kakor ti dve deli, tudi ostala dela Karla Markus-Gaussa - prevedena so v kar 14 jezikov - obravnavajo različne majhne evropske narode in njihovo, zaradi nacionalizma 19. stoletja, pogosto negotovo prihodnost. Med svojim raziskovanjem je tako »odkril« tudi kočevske Nemce, Aromune in Lužiške Srbe. V središče svojega literarnega ustvarjanja postavlja etnično in kulturno raznovrstnost srednjeevropskega prostora in, kakor so zapisali v utemeljitvi letošnje nagrade, »Evropo približuje Avstriji in Avstrijo njenim srednjeevropskim sosedam«.  

Ob številnih uglednih nagradah, ki jih je prejel za svoje delo – med drugim evropsko nagrado Charles Veillon za esejistiko, častno nagrado avstrijskih založnikov za toleranco v mislih in dejanjih, glavno nagrado George Dehio-Prize in druge – je Gauss od konca leta 2006 tudi član Nemške akademije za jezik in književnost ter častni doktor filozofije na Salzburški univerzi.