Nedelja, 11. november 2007

V Parizu so, tako kot vsako leto doslej, v začetku novembra podelili najuglednejše francosko literarno priznanje. Dobitnik Goncourtove nagrade 2007 je Gilles Leroy, ki je z romanom Alabama Song žirijo prepričal v štirinajstem krogu glasovanja, v katerem so mu namenili štiri glasove, preostala dva glasova je dobil Olivier Adam za delo A l'abri de rien (V zavetju ničesar).

Gilles Leroy (48) je doslej objavil 12 del. Po zaključenem študiju književnosti se je nekaj let ukvarjal z novinarstvom, nato pa v 90-ih letih zapustil Pariz in se preselil na deželo, kjer se je v celoti posvetil pisanju. Leroy piše tako romane kot tudi novele, svoj prvenec Habibi je objavil leta 1987. Z zmago se je pridružil dolgi vrsti velikih francoskih literarnih imen, med katerimi so tudi Marcel Proust, Simone de Beauvoir, Romain Gary in Marguerite Duras.

Roman Alabama Song je prvoosebna pripoved s prvinami biografskih in fiktivnih elementov o razuzdanem življenju Zelde Fitzgerald, žene ameriškega pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda, avtorja romana Veliki Gatsby. Zelda Sayre se je rodila leta 1900 in se pri dvajsetih letih poročila s F. Scottom Fitzgeraldom. Postala sta glamurozen par časa, ki ga je zaznamoval jazz. Živela sta v Parizu, na francoski rivieri in v Ameriki ter s svojim razsipnim življenjskim slogom poskrbela, da so se o njiju spletale najrazličnejše govorice. Pa vendar je ta inteligentna ženska vedno ostajala v senci posesivnega, genialnega in egocentričnega slavnega moža. Njuni življenjski zgodbi se zaključita nadvse dramatično. F. Scott je končal kot alkoholik, Zelda pa je morala zaradi psihičnih težav leta 1932 v sanatorij, kjer je 16 let kasneje v požaru tragično izgubila življenje.

Nad odločitvijo pariške žirije je bil presenečen tudi avtor sam. »Ta nagrada je tudi za Zeldo,« je izjavil ob prejetju nagrade. »Morala se je žrtvovati – nihče ni nikoli prepoznal njenega talenta.« Zelda Sayre je namreč tudi sama napisala avtobiografski roman Save Me the Waltz (1932), sicer pa je slovela kot »flapper«. S to besedo so v dvajsetih letih 20. stoletja poimenovali »novodobne ženske«, ki so nosile mini krila in kratke lase, poslušale jazz in na vsakem koraku prezirale spodobno obnašanje.

Sočasno pa so v Franciji podelili tudi Renaudotovo literarno nagrado, ki je po pomembnosti takoj za Goncourtovo. Šla je v roke Danielu Pennacu za knjigo Chagrin d'ecole. Tudi v Casablanci leta 1944 rojen pisatelj je bil nad nagrado presenečen, saj ni predvidel, da bo prišel v ožji krog nominirancev. V svojem romanu tematizira šolo z vidika slabega učenca, pri čemer je čutiti avtobiografske poteze, ter pod vprašaj postavlja francoski šolski sistem. Penneca uvrščajo med najpomembnejše sodobne francoske književnike. Mednarodni sloves si je nekdanji učitelj francoščine pridobil s serijo kriminalnih romanov o Benjaminu Malaussèneju.

Letošnji izbor finalistov je bil zanimiv morda tudi zato, ker je žirija mirno spregledala novi prodajni uspešnici francoskih ljubljenk Marie Darrieussecq in Amelie Nothomb. Goncourta je lani prejel ameriški pisatelj Jonathan Littell za knjigo Bienveillantes, ki jo je založniška hiša Gallimard prodala v več kot 730.000 izvodih.
                                                                                                          Tina Štrancar