V torek smo objavili prispevek o težavah z letošnjo organizacijo tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Iz obravnavanih dokumentov, ki so nam bili na voljo, in končne, uradne izjave Slavističnega društva Slovenije, v kateri sporočajo, da so se z obžalovanjem odločili tudi sami odstopiti od priredbe Cankarjevega tekmovanja za letošnje šolsko leto, je bilo moč čutiti, da so odnosi med Zavodom RS za šolstvo in SD Slovenije napeti in neurejeni. Kako bi si, na primer, lahko drugače razlagali brezkompromisni,  enostranski odstop od soprirejanja s strani ZRSŠ? Kljub vsej notranji neenotnosti, pa je bil očitno pritisk učiteljev in javnosti, kot je za nas, v imenu SD Slovenije, komentiral prof. Miran Hladnik s Filozofske fakultete, dovolj velik, da je Ministrstvo za šolstvo in šport zavodu »ukazalo« organizacijo tekmovanja.

V tem trenutku je časa še zelo malo in v tej časovni stiski prirediteljem ne preostane drugega, kot da se potrudijo po najboljših močeh pripraviti primeren program in ga izvedejo strokovno korektno: zaradi hitrejše logistike bo letos pretok informacije v zvezi z zasnovo in pripravo tekmovanja ter prijave na tekmovanje potekal izključno elektronsko. 

Kot nam je sporočil dr. Igor Saksida, predsednik Komisije za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, je bila omenjena komisija na pobudo ZRSŠ ustanovljena 25. 10. 2007. Pet dni kasneje je bilo moč na uradni spletni strani zavoda prebrati okrožnico za ravnatelje in razpis za tekmovanje, kjer je določena tudi tema letošnjega tekmovanja, Drug svet in svet drugega, in objavljena osnovna literatura. Dr. Saksida naših vprašanj glede dogajanja na zavodu okrog priprave komisije, izbire njenega predsednika, predvsem pa o odnosih s SD Slovenije ni želel komentirati, povedal pa je, da na razpravah ni bil prisoten in jih zato ne more in tudi ne želi komentirati.  Menil je še, da bi bilo v prihodnje smiselno vzpostaviti primeren dialog s SD Slovenije, pri čemer naj bi bilo društvo vključeno v strokovne razprave o ciljih in strokovnih podlagah tekmovanja: »Upam, da bosta tako društvo kot ZRSŠ v prihodnje našla skupen jezik in možnost za pogovor in dogovor, ki bo temeljil na korektnih medsebojnih odnosih in se bo izogibal strokovnih diskvalifikacij in boja za prevlado.«

Nameni so dobri in kot je predlagal dr. Saksida, stvari ni potrebno pogrevati. Zdi pa se, da bi bilo prav, da se SD Slovenije na tej točki ne obravnava kot samoumevnega sodelavca ali zgolj finančnega revizorja, saj  prof. Hladnik pravi, da si to potezo MŠŠ na SD Slovenije razlagajo kot način, kako od njih izsiliti sodelovanje: »SD Slovenije je ogorčeno zaradi ignorance in cinizma, s katerim MŠŠ obravnava CT in njegove organizatorje, in z improvizirano organizacijo, v katero nas sili ministrstvo, noče tvegati svojega strokovnega ugleda,« še dodaja Hladnik.  

Želimo si, da bi bilo, pod črto teh dogodkov, v prihodnje čim manj neprijetnih zapletov, da bi se spori reševali sporazumno in z dialogom obeh strani ali kot pravi dr. Saksida: »Verjamem, da je obema sogovornikoma do take rešitve, ki bo v korist temu pomembnemu dogodku za promocijo branja ter jezikovne in književne kulture pri nas.« A treba je ostati kritičen do vpletenih strani: to, namreč zavedanje odgovornosti in pomena organizacije tega pomembnega tekmovanja, je   tudi v največjem interesu predstavnikov SD Slovenije, predvsem in zgolj pa učiteljev mentorjev, ki skrbijo za priprave svojih učencev. Nenazadnje bodo spet oni (oboji) tisti, ki bodo nosili posledice te neprofesionalne, če parafraziram prof. Hladnika, organizacije.

Kar želi prof. Hladnik poudariti, je to, da bi bilo s strani pristojnega ministrstva pričakovati konstruktivni dialog in pomoč pri reševanju zagat, ne pa nadaljevanja z izvajanjem pritiskov: »Vse kaže, da s pritiski noče odjenjati [MŠŠ], saj se je zdaj menda zapičilo v sendviče in pice, ki jih dobijo tekmovalci na prireditvi, češ da gre za negospodarno porabo leta 2006 izjemoma dodeljene subvencije,« nam je še povedal profesor.

 Lena Vastl