Festival kratke zgodbe v Kikindi (Srbija) Kikinda Short 02 se bo odvijal med 28. junijem in 1. julijem. Lanski festival Kikinda Short 01 je doživel precejšen uspeh – avtorji, ki so se takrat predstavili, izdajajo novitete, prevajajo se v jezike, ki jih je bilo slišati (slovenski, madžarski, srbski, makedonski). Letošnja prireditev bo prav tako mednarodna, zbornik lanskih nastopajočih (Slovence je zastopal Dušan Čater), ki jo izdaja Narodna knjižnica »Jovan Popović« iz Kikinde, pa izide 31. maja.

Ob piscih kratkih zgodb festival posveča veliko pažnjo na  prevajlski prispevek; zbornik lanskih nastopajočih je prevajalo deset ljudi.   

Srđan Papić, koordinator projekta,  utemeljuje osredotočenost festivala na kratko zgodbo: »Vsakič, ko razgovor nanese na kratko zgobo kot zvrst, se ne ne moremo izogniti vprašanja njenega odnosa z romanom, v primerjavi s katerim je kratka zgodba zmeraj manj cenjena in zapostavljena.«  In to je nenavadno, nadaljuje Papić, saj kratka zgodba pravzaprav najbolj odgovarja današnjemu načinu življenja. »Skratka, hitrost strategije vstopa in izstopa iz zgodbe ji onemogoča, da bi parirala vsem ostalim vidikom umetnosti oziroma zabave, ki svoj uspeh in dovršenost dobivajo v znani postavki, ki konzumentu omogočajo beg iz realnosti.« Čarovnija kratke zgodbe namreč ni v tem, kar je najbolj iskano, namreč pobeg iz sivine vsakdanjika, niti ne ponuja slik iz svetov, ki so bolj srečni ali lepši od tega, v katerem smo se znašli po nesreči. Kratka zgodba daje nekaj drugega: možnost pogledati realnost iz neobičajnega ali povsem drugačnega vidika in to, da v nekem trenutku zajame nekaj, za kar čuti, da lebdi v zraku, in čemur prav veščina pisca kratke zgodbe daje možnost, da postane nekaj oprijemljivega in čvrstega. »Zaradi takega bralca smo pravzaprav začeli festival kratke zgodbe.« A Papić meni, da je prav ta »nepopularnost« kratke zgodbe pravzaprav dobro vplivala nanjo: »Skratka, Paulo Coelho, Sidney Sheldon in Jenna Jameson ne bodo pisali kratkih zgodb.« In ta festival se je začel zaradi tistih, ki bodo. 
  
In zakaj prav Kikinda? »Kulturna decentralizacija je ena izmed prioritet vse kulturnih politik, saj lahko koncentracija kulturnih dogodkov zgolj v večjih mestih sčasoma deluje kontraproduktivno, prilagodi se namreč potrebam tamkajšnje publike, zanemari pa tisto, ki živi v manjših mestih,« pravi Papić.         

Na letošnjem festivalu bo nastopilo 20 avtorjev iz šestih držav; zaenkrat med njimi ni slovenskega avtorja, gostje pa prihajajo iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Avstrije, Bolgarije, Madžarske in Srbije. Mednarodnost festivala po besedah organizatorjev omogoča celostno podobo področja. Posebni gost bo letos Slobodan Tišma.