Sreda, 22. september 2009
Ime letošnjega dobitnika prestižne Bookerjeve nagrade 2009, ki je lani praznovala 40. rojstni dan, bodo razglasili 6. oktobra 2009. Za nagrado se potegujejo romani, izvorno napisani v angleškem jeziku, iz območja Skupnosti narodov (bivše britanske kolonije), Irske in Zimbabveja, avtorjem pa se udeležba vsekakor splača in iz-plača, pa ne le zaradi materialne podlage (nagrajenec prejme £50,000, se pravi 55.537,04 evrov), ampak predvsem popularnosti in medijske odmevnosti, ki je je ob koncu deležen nagrajenec. Mlad avtor si tako lahko hitro ustvari ime, ki postane sinonim kakovosti, starejši pa svoj sloves upraviči in utrdi.

Vsega je kriv 007
Bookerjeve nagrade, ki velja danes po mnenju poznavalcev za večjega literarnega garanta kot Pulitzer, nekoliko presenetljivo ni ustanovil klub bibliofilov ali kakšno kritiško združenje, temveč John »Jock« Campbell, direktor firme »Booker Company«, ki se je ukvarjala pretežno s preprodajo kolonialnega blaga. Campbell je bil pretkan poslovnež, strasten bralec in dober prijatelj Iana Fleminga, kar se je v tem primeru izkazalo za sanjsko kombinacijo: slavni pisatelj je pred smrtjo pooblastil Campbella za dediča 51% deleža profita, ki ga je prinašala franšiza Jamesa Bonda. Za novo literarno nagrado ni bilo več ovir – Bookerja je uradno otvoril britanski avtor Percy Howard Newby leta 1969 z romanom Something to Answer For.

Trikratno slavje Otrok polnoči

Nagrada z leti pridobiva vedno večjo težo in prepoznavnost, ki jo slikovito ponazori naslednja anekdota: četudi je booker nastal po vzoru francoskega Prix Goncourt, je sedemnajst let po ustanovitvi njegove anglofone verzije največji francoski časopis Le Monde o domači nagradi pisal kot o »francoskem bookerju« – in pri tem mislil smrtno resno. Ob 25. obletnici nagrade je posebna komisija prvič razglasila zmagovalca vseh dotedanjih bookerjev, »Best of Booker«; drugič so častni naziv podelili lani, ob 40. obletnici. Za najboljšega najboljših je bil imenovan roman Otroci polnoči (Midnight's children) indijskega pisatelja Salmana Rushdija, ki je »rednega« bookerja za isti roman prejel že leta 1981.

Finalisti 2009

Seznam letošnjih šestih finalistov (težko pričakovani »shortlist«) je bil objavljen 8. septembra. V ožjem izboru so se znašli:
- A. S. Byatt: The Children's Book
- J. M. Coetzee: Summertime
- Adam Foulds: The Quickening Maze
- Hilary Mantel: Wolf Hall
- Simon Mawer: The Glass Room
- Sarah Waters: The Little Stranger

Med imeni srečamo dva stara bookerjeva znanca, A. S. Byatt, nagrajenko leta 1990 za roman Possession: A romance in nobelovca J. M. Coetzeeja, ki bo v primeru zmage nagrado odnesel domov že tretjič – bookerjevo žirijo je prvič prepričal že leta 1983 z romanom Life & Times of Michael K, in ponovno leta 1999, ko je bil za najboljši roman razglašen Disgrace. Morda gre za golo naključje, toda romana obeh avtorjev, tako Byattove kot Coetzeeja, se odvijata v svetu pisateljev, v njihovi intimi, ki jo zmoti nekdo od zunaj: slednji je lahko simbol sprememb in napoved novega časa (The Children's Book) ali (učinkovita) pretveza za avtorefleksijo lastne preteklosti (Summertime). Tudi preostali finalisti so stari mački literarne scene ali vsaj na dobri poti, da to postanejo – najmlajši med njimi, Adam Foulds (letnik 1974), je do sedaj objavil natančno tri knjige in za vsako prejel po eno literarno nagrado.

Zanimivo, vendar se zdi, da lahko – glede na vsebino romanov – poleg Byattove in Coetzeeja »poparčkamo« tudi preostale finaliste, čeprav je potrebno opozoriti, da ne gre za strogo, jasno začrtano delitev, temveč provizorično shemo z možnostjo prehajanja med naslovi. Tako sta se Mawer (The Glass Room) in Hilary Mantel (Wolf Hall) odločila za žanr zgodovinskega romana, prvi je mlad češkoslovaški par obdal z vihro druge svetovne vojne, medtem ko je Mantelova potovala še dlje nazaj v preteklost, vse do dvajsetih let 16. stoletja, nemirne vladavine Henrika VIII. (le kdo ne pozna njegovih šest žena?) in manipulacij Thomasa Cromwella. Tisti, ki niso pobegnili v preteklost (čeprav se noben od nominiranih romanov ne odvija v neposredni sedanjosti), so se zatekli v norost: zgodbi romanov The Little Stranger (Sarah Waters) in The Quickening Maze (Adam Foulds) se odvijata v temačnem ozračju morbidnih družinskih skrivnosti, ki sinu in družinskemu nasledniku omračijo um (Waters), ali med zidovi norišnice, v katero sta zaklenjena pesnika John Clare in Alfred Tennyson (Foulds). »Kdo bo na vrhu?« Odštevanje se je že začelo.

Besedilo: Ana Geršak