| Je Josef Winkler pravi nagrajenec? | | Natisni | |
| Prispeval Tanja Petrič |
| Sreda, 12 November 2008 13:26 |
|
Sreda, 12. november 2008
Nekateri
nemški kritiki pa niso mnenja, da je
nagrada letos romala v prave roke. Kritike
letijo predvsem na »ozek program« Akademije, saj naj bi bilo delo lanskega
dobitnika, Martina Mosebacha,
podobno kontroverzno kot delo letošnjega nagrajenca. Izbor Akademije naj bi bil
omejen in staromoden, s tem pa naj bi izpuščal resnične priložnosti nemške
literature. Med favoriti kot so Christoph
Ransmayr, Hans Joachim Schädlich, Uwe Timm in Ralf Rothmann, se omenja še ime Sibylle Lewitscharoff, ki bi bila komaj peta nagrajenka v
zadnjih dvajsetih letih, in po Elfriede
Jelinek šele druga predstavnica ženskega spola, ki bi nagrado utegnila
prejeti pred svojim 60. rojstnim dnem. Kljub vsem oporekanjem, pa se je
Akademija soglasno odločila za Josefa Winklerja.
55-letni pisatelj je odraščal v kmečki družini na koroškem podeželju, danes pa živi in deluje v Celovcu. Njegovi najbolj znani deli sta, poleg že omenjenega, prvi roman Menschenkind (Človečnjak, 1979) in roman Muttersprache (Materni jezik, 1982). V svojih delih z edinstveno strastjo in močjo poznosrednjeveških podob ter melodičnim pripovednim slogom, ki spominja na litanije, zapisuje spomine svojega potlačenega otroštva. Osrednji temi njegovih romanov sta smrt in homofobičnost avstrijskega podeželja v strašljivem mraku katoliške cerkve. Kritično napada ostanke nacističnega in konzervativnega katoliškega mišljenja v Avstriji. O svojem delu pravi, da se ukvarja predvsem z jezikom, formo, slogom in zvenom, ter da je sporočilo zgolj osnovni material za oblikovanje. Josef Winkler je za svoje literarno ustvarjanje prejel številne nagrade, med njimi leta 1996 Berliner Literaturpreis in leta 2001 Alfred Döblin Preis. V slovenskem prevodu Amalije Maček je doslej izšla njegova kratka proza z naslovom Ko bo nekoč tako daleč (2006). Jasna Zavodnik |
Naključni prispevki: |





