Petek, 7. november 2008
Novica o tem, da naj bi Milan Kundera pred petdesetimi leti, kot študent, zaslepljen s socialističnimi ideali, češki policiji ovadil svojega rojaka, ki je bil zahodnjaški vohun, je silovito pretresla javnost. Dobra dva tedna po objavi spornega članka v češkem tedniku Respekt so pisatelju v bran stopili njegovi kolegi, literati z vseh koncev sveta, med njimi tudi štirje Nobelovi nagrajenci.

Dokument iz Respekta dne 13. oktobra naj bi razkrival, da je Kundera leta 1950, preden so ga izključili iz komunistične partije, ker je kritiziral njen totalitarizem, ovadil Miroslava Dvoračka. Slednji je bil zaradi vohunjenja obsojen na 22 let ječe, odslužil pa jih je 14, s težkim delom v rudniku urana.

Milan Kundera, za katerega je znano, da se že dolga leta izogiba javnosti, ne daje izjav medijem, v svojo domovino pa potuje pod izmišljenimi imeni, se je tokrat odzval bliskovito in vse obtožbe zanikal. Dejal je, da je za stvar prvič slišal šele po objavi ter medije obtožil atentata nanj kot pisatelja. Tednik Respekt je pozval k opravičilu, a ta je izjavil, da se nima namena opravičevati.

Kundero, ki v svojih izvrstnih filozofskih romanih pogosto obravnava tudi vprašanji posameznikove krivde ter identitete, je v ponedeljek zagovarjalo enajst priznanih književnikov, med njimi nobelovci J. M. Coetzee, Nadine Gordimer, Gabriel Garcia Marquez in Orhan Pamuk. V skupni izjavi je prebrati besede: »Čast enega največjih še živečih romanopiscev je bila omadeževana na, milo rečeno, majavih temeljih«. Res, javnost se med drugim sprašuje, zakaj je ta podatek šele sedaj ugledal beli dan; knjige Milana Kundere so bile na Češkem prepovedane vse do padca železne zavese. Kot pisca »protikomunistične« literature so ga takrat brali predvsem tisti njegovi rojaki, ki so bili nasprotniki režima, in dejstvo, da je izdal vohuna, bi verjetno precej omajalo njegovo kredibilnost.

Kaj se je res zgodilo, morda nikoli ne bo znano. Zadnje čase je kar pogosta praksa, da pisateljevo delo izven pisateljevanja vpliva na »bralce« bolj kot same knjige. Je za bralca njegovih romanov res pomembno, kaj je Kundera storil davnega leta 1950, ko je bil še študent? Mar njegove knjige ne govorijo same zase?

Yasmina Reza, francoska dramatičarka, je v zagovoru Kunderi v pariškem časopisu Le monde zapisala: »V tridesetih sekundah je mogoče izbrisati vse življenje nekega človeka ...«.
Kaja Pinter