V veri, da bodo nekoč računalniki in internet dostopni splošni javnosti, je Michael Hart leta 1971 začel mednarodni projekt Gutenberg, ki je zaslužen za danes največjo zbirko brezplačnih e-knjig na svetu. Tekom časa se je tako v „Hartovi" spletni knjižnici, katere prvo naloženo besedilo je bila izdaja ameriške Deklaracije neodvisnosti, nabralo več kot dvajset tisoč knjig, avdio knjig, CD-jev in DVD-jev, notnih zapisov ipd. - avtorskih del s pretečenimi avtorskimi pravicami. Da je projekt Gutenberg, ki ni zgolj otvoril branja knjig v elektronski obliki, temveč nasploh pripomogel k uveljavitvi pojma e-knjige, v svoji nameri resnično prebil led in kot e-knjižnica miroljubno sobival s »klasičnimi vrstniki«, pričajo številne novo ustanovljene knjižnice, ki svojim bralcem na bolj ali manj prijazen način omogočajo brezplačno branje in brskanje po virtualnih straneh.

Gutenberg po Gutenbergu
Tako je leta 1994 po večmesečnih pripravah zaživel v svoji digitalni obliki projekt Gutenberg-DE, katerega kljub imenski podobnosti ne smemo zamenjati z že omenjenim projektom Gutenberg. V e-knjižnici, ki  se lahko pohvali z največjo zbirko klasičnih besedil izključno v nemškem jeziku, je tako moč brskati po več kot štiri tisočih knjigah, dvajset tisočih pesmih kot tudi pravljicah, basnih in legendah. Seveda tudi tukaj velja, da so objavljena zgolj besedila avtorjev, ki so umrli pred 70 leti, ko avtorske pravice zastarijo. Tako bomo Thomasa Manna, denimo, brezplačno (e-)prebirali šele leta 2026.

Projekt, ki se je začel kot prostočasna dejavnost, ko je bilo na spletu mogoče najti le nekaj besedil v nemškem jeziku, napolni danes knjižno polico dolgo več kot osemdeset kilometrov. Prva objavljena spletna knjiga je bila slikanica Max und Moritz (Jošt in Jaka) Wilhelma Buscha. Tako kot v »klasičnih« knjižnicah se lahko tudi tukaj virtualno sprehodimo med policami, s klikom izberemo besedilo, se orientiramo glede na avtorja ali izbrani žanr. Gutenberg-DE nudi, poleg možnosti nakupa zvočnih knjig kot Preobrazba Franza Kafke ali DVD-ja s celotnimi arhivskimi besedili, v protivrednosti enega evra in devetindevetdesetih centov tudi izbrano e-knjigo za na dlančnik ali bolj inteligenten mobilnik. Goetheja, Schillerja in ostalih "klasikov" tukaj sicer ni mogoče najti, na voljo pa so izbrani biseri pustolovskih, erotičnih, šaljivih, znanstveno fantastičnih novel in pripovedi ter kriminalnih zgodb. Ker branje z računalnika ali dlančnika ni za vsakogar, je mogoče izbrano e-knjigo tudi natisniti.

Kljub prvotni sumničavosti - le kdo se še zanima za (za)stare(le) knjige, in še to preko spleta - je projekt Gutenberg-DE danes v polnem teku, še posebej, ko je leta 2002 našel varno finančno zavetje pri Spiegel Online.

Internet in poezija
Da lahko sobivata poezija, ena najstarejših literarnih zvrsti, in internet, eden najmlajših komunikacijski medijev, dokazuje tudi mednarodni pesniški portal Lyrikline, ki je s svojim delovanjem začel novembra 1999, med drugim z namenom, da poveča priljubljenost in spodbudi recepcijo ter prodajo poezije.

Pesmi so bralcem dostopne po abecednem seznamu zastopanih avtorjev, v različnih jezikih in kategorijah (sodobna poezija, zvočni arhiv, pesmi za otroke, vizualna poezija). Že po nekaj klikih jih lahko beremo ali poslušamo, kako svoje pisanje interpretirajo avtorji v maternih jezikih. Pesmi je mogoče tudi natisniti, ob njih pa so na portalu objavljene bio-bibliografije avtorjev, literarne novice, knjiga gostov ter zbirka hiperpovezav na podobne spletne strani.

Kljub temu, da je Lyrikline začel svojo zgodbo v nemškem jeziku, danes nenehno vstopajo v to edinstveno pesniško bazo novi (domači in tuji) avtorji, med njimi tudi slovenski. Slovenski del projekta je začel z delovanjem leta 2002 in v tem trenutku lahko poslušamo in prebiramo poezijo enaindvajsetih vidnih slovenskih pesnikov, kot so Milan Dekleva, Boris A. Novak, Maja Vidmar idr.

Da je Lyrikline pri svojem delu uspešen, dokazujejo mnoge nagrade. Tako je leta 2005 postal zmagovalec Grimme Online Award 2005 v kategoriji Culture and Entertainment.

Vsevedni Google in brezplačne e-knjige
"Najdite idealno knjigo zase in odkrijte nove, ki vas zanimajo." Tako oglašuje Google svojo storitev http://books.google.com/. Končni cilj Googlovega knjižničnega projekta je sicer, kot sami zapišejo, „sodelovanje z založniki in knjižnicami pri ustvarjanju obširnega virtualnega iskalnega kataloga knjižničnih zaznamkov vseh knjig, v vseh jezikih,"  pri tem pa ljudem olajšati „iskanje relevantnih knjig - še zlasti knjig, ki jih na noben drug način ne bi našli, na primer knjig, ki se ne tiskajo več". Kot pri ostalih e-knjižnicah tudi pri Googlu velja, da je izbrana knjiga vidna v celoti le, če so zanjo potekle avtorske pravice, ali če sta založnik ali avtor izdala dovoljenje za celoten vpogled v knjigo (sicer so dostopni le osnovni bibliografski podatki in knjižni odlomki). Knjigo, ki je ni mogoče prenesti, shraniti ali natisniti, lahko tudi kupimo ali si jo izposodimo. Ob vsaki namreč stoji hiperpovezava, ki bralca napoti v knjigarno ali knjižnico.

Z Googlom se širi tudi http://books.google.com/. K novostim spada tako storitev "Ustvarite lastno knjižnico" kot tudi brezplačna promocija knjig za založnike in avtorje.

Digitalizirani avtorji
Hkrati pa vedno več piscev koraka s časom ter posega po digitaliziranih umetniških orodjih - ena najbolj vestnih in izstopajočih je zagotovo Elfriede Jelinek s svojo spletno stranjo, na kateri že več let objavlja odlomke iz svojih besedil ali kar celotna dela. Kljub temu pa je »zlajnana« bojazen, da bi e-knjige nekoč nadomestile tiste iz papirja in platnic, povsem odveč. Elektronsko branje ponuja predvsem raznovrsten in poceni dodatek k obstoječi knjižni produkciji.
Valerija Hozjan

Povezava:
- o e-knjigah in bralnikih e-knjig