Letošnji dobitnik glavne nagrade Ingeborg Bachmann, vredne 25.000 evrov, kakor tudi nagrade občinstva, ki znaša 6.000 evrov, je berlinski avtor Tilman Rammstedt, ki se je v Celovcu predstavil z odlomkom iz romana Kitajski cesar. Za tekmovanje ga je predlagala članica žirije, Ursula März, ki je svoj izbor utemeljila kot »zelo komičen spev smrti, kjer se vnuk in stari oče ne uspeta dogovoriti glede cilja potovanja. Na koncu potuje stari oče mnogo dlje, kot si je vnuk želel in česar se je bal«. Roman bo izšel jeseni 2008 pri založbi DuMont, sam avtor pa je o njem posnel duhovit kratek film, ki ga je objavil tudi na YouTube.

Rammstedt se je rodil leta 1975 v Bielefeldu. Študiral je filozofijo in literarno vedo v Edinburghu, Tübingenu in Berlinu, kjer zdaj živi. Piše tudi songe, je član glasbene skupine Fön in soustanovitelj gledališko-literarne skupine Visch&Ferse. Leta 2003 je debitiral z romanom Erledigungen vor der Feier (Opravki pred proslavo), ki mu je prinesel štipendijo v New Yorku, sledil je roman Wir bleiben in der Nähe (Ostajamo v bližini, 2005) in pustolovski roman Mein Leben als Fön (Moje življenje kot fen, 2004), na katerega se je kot soavtor podpisal s psevdonimom K. L. McCoy.

Poleg glavne nagrade in nagrade občinstva so podelili še tri manjše nagrade. Nagrado Telekom, vredno 10.000 evrov, katere donator je avstrijski Telekom, je prejel Markus Orths za odlomek iz romana Sobarica, ki ga je predlagala članica žirije Daniela Strigl, kot »napeto zgodbo, ki jo avtor sicer pove iz nivoja meč, a vseeno zaobjame celega človeka«. Nagrado 3sat, vredno 7.500 evrov, je dobil nemški avtor, Berlinčan Patrick Findeis, za odlomek iz romana Ni lep dežela, ki je po besedah predsednika žirije Burkharda Spinnena napisan v »popolnoma popolnem jeziku, v katerem se odlično odražajo sodobni problemi likov in stari tragični motivi propada«. Kot edini nagrajenec iz Avstrije pa je Ernst Willnerjevo nagrado v vrednosti 7.000 evrov, ki jo donirajo različne založbe, prejel graški avtor Clemens J. Setz za kratko zgodbo Tehtnica. Tudi njega je predlagala Deniela Strigl in zgodbo označila za »izredno zahrbtno zgodbo o tehtanju in pretehtavanju, ki prikazuje, kaj lahko naredi pretirano uživanje mesa in moških«.
Tina Štrancar