Petek, 9. maj 2008
V evropski tradiciji lahko na prste ene roke naštejemo ustanove, ki imajo takšen ugled kot Francoska akademija. Biti njen član ali se uvrstiti med 40 »nesmrtnih«, kolikor je aktivnih članov Akademije, je sen, ki si ga ne upajo sanjati niti najzaslužnejši posamezniki v francoski družbi. Pa vendarle, ko se po smrti enega od akademikov sprazni mesto za novega, pridejo na vrsto novi odličnjaki, da zasedejo enega od zlatih foteljev.

Francosko akademijo znanosti je leta 1635 ustanovil kardinal Richelieu, glavni minister francoskega kralja Ludvika XIII. Med leti 1793 in 1803 je bila za kratek čas razpuščena, njen ponovni ustanovitelj pa je bil Napoleon Bonaparte. Do danes je ta priznana ustanova naštela več kot 700 članov, zadnjega pa so izbrali 17. aprila 2008, ko je bil v Akademijo na mesto Renéja Rémonda sprejet anglikanski duhovnik Claude Dagens. Praznih je ostalo še pet mest, ki jim francoski mediji te dni posvečajo posebno pozornost.

V naslednjih dveh mesecih naj bi častni oreol podelili še dvema zaslužnikoma za francoski jezik in pozitivno podobo Francije v svetu. Medtem ko se za mesto Bertranda Poirot-Delpecha potegujejo pisatelj Daniel Rondeau, poslovnež in mecen Pierre Bergé in nekdanji direktor Picassovega muzeja v Parizu Jean Clair, sta za fotelj v marcu preminulega Henrija Troyata zaenkrat predvidena le dva kandidata - pisatelj in esejist Olivier Germain-Thomas in Jean Christophe Rufin. Nezapolnjena bodo ostala še mesta Alaina Robbe-Grilleta, kardinala Jean-Maria Lustigerja in nekdanjega premierja Francije Pierra Messmerja. Tako bomo kmalu seznanjeni še z nekaterimi imeni, ki bodo potrkala na vrata francoskih nesmrtnikov.

Glavna naloga, ki si jo je Akademija naložila, je skrb za francoski jezik, njegovo pravilno uporabo in njegov razvoj, in zato ne preseneča, da je večina predlaganih do stolčka priplavala s pisateljevanjem. Tudi Jean Christophe Rufin je eden izmed njih, vendar so verjetno druge aktivnosti, ki so mu prinesle kandidaturo, zasenčile njegovo izredno uspešno književno kariero.

Rufin je poklicni zdravnik in eden od ustanoviteljev organizacije Zdravniki brez meja, ki si je s svojim humanitarnim delovanjem po vsem svetu leta 1999 prislužila tudi Nobelovo nagrado za mir. Njegov prvenec Abesinec, ki je izšel leta 1997 pri znani francoski založbi Gallimard, je v kratkem obnorel svet in je izdan v več kot 300. 000 izvodih ter preveden v kar 19 jezikov. Uspeh njegovega prvenca je okronan tudi z dvema nagradama: s Prix Goncourt za prvenec in s Prix Méditerranée. Leta 1998 je objavil roman Sauver Ispahan (Reševanje Ispahan), leta 1999 pa napol avtobiografsko delo Les Causes perdues (Zgubljeni procesi), za katerega je istega leta dobil nagrado Prix Interallié. Tudi njegov naslednji roman Rouge Brésil (Rdeči Brazil) je bil leta 2001 nagrajen s Prix Goncourt. Do danes je izdal še tri romane: Globalia (Globalia, 2004), La Salamandre (Salamandra, 2005), Le Parfum d'Adam (Adamov vonj, 2007) ter avtobiografijo Un léopard sur le garrot (Leopard na vrvi, 2008). Hkrati je tudi avtor številnih esejev. Trenutno je ambasador Francije v Senegalu.

Nominacijo njegovega tekmeca, Oliviera Germain-Thomasa, doktorja estetike, pisatelja, urednika ter radijskega in televizijskega producenta, so mediji pospremili s precej manjšim zanimanjem. Germain-Thomas je avtor številnih kulturnih oddaj, ki se na francoskem radiu in televiziji predvajajo že več kot dvajset let in je urednik znane zbirke Chemins d'éternité (Poti večnosti) pri založniški hiši Pygmalion. Izpod njegovega peresa je nastalo več kot petnajst potopisnih pripovedi, romanov in esejev o Orientu. Kateri med njima po mišljenju aktivnih članov Akademije bolj zasluži osemindvajseto mesto v družbi nesmrtnikov, bo znano šele 19. junija.
Olga Brezovar