Četrtek, 1. maj 2008
Žirija Ackerleyeve nagrade, ki se britanskim avtorjem podeljuje od leta 1982 za najboljše avtobiografsko delo izdano na Otoku, je pred dobrim tednom razglasila imena štiri nominirancev, med katerimi je prvič v zgodovini tudi delo, ki je izšlo v samozaložbi. Psihoterapevtka Jane Haynes je namreč v svojem dnevniškem zapisu z naslovom Who Is It That Can Tell me Who I Am? (Kdo mi lahko reče kdo pravzaprav sem?), ki ga je objavila samostojno, na literarno sprejemljiv in zelo neposreden način brezkompromisno razkrila podrobnosti tako iz svojega življenja kakor tudi iz življenja svojih pacientov.

Poleg njene življenjske zgodbe so Peter Parker, Michael Holroyd, Francis King in Colin Spencer v ožji izbor uvrstili zgodbo Eda Husainija o osebni izkušnji s fundamentalističnimi islamskimi skupinami The Islamist (Islamist), spomine Mirande Seymour na življenje z ekscentričnim očetom tiranom In My Father's House (V očetovi hiši), pretresljivo izpoved, ki jo je Dannie Abse napisal bedeč nad smrtno posteljo svoje soproge z naslovom The Presence (Bližina) in pripoved o raziskovanju družinske zgodovine Johna Lanchesterja Family Romance (Družinska romanca). Po besedah predsednika žirije, Petra Parkerja, med izbranimi deli ni nobene povezave, le ta, da so napisana z izjemnim literarnim slogom ter zaznamovana z neizprosno iskrenim opisom resničnosti.

Nagrada se, kakor razkriva njen naziv, podeljuje v spomin na Joeja Ackerleya, novinarja in avtorja enega najbolj odkritosrčnih avtobiografskih del v zgodovini angleške literature My Father and Myself (Moj oče in jaz). Bolj znan kot J.R. Ackerley je živel na prelomnici med 19. in 20. stoletjem in je bil eden prvih javnih osebnosti, ki je javno spregovoril o svoji homoseksualni usmerjenosti, o kateri piše tudi v omenjenem romanu. Bil je umetniški urednik BBC-jeve revije The Listener in avtor šestih bolj ali manj dokumentarnih knjig.

Letošnji nagrajenec bo razglašen 10. junija 2008. Med dosedanjimi dobitniki sta slovenski javnosti znana predvsem Alan Bennett, saj je Slovensko ljudsko gledališče Celje po njegovi literarni predlogi uprizorilo predstavo Kafkov tič, v založbi Vale Novak pa je izšel njegov roman Nenavadna bralka,  in  Bryan Magee, ki je navdušil s knjigo Poti filozofije.

Olga Brezovar