Sobota, 5. april 2008                                             
Posebnost mednarodne literarne nagrade IMPAC Dublin sta način nominacije in obsežen izbor, ki je precej edinstven v tem, da nastane na podlagi predlogov javnih knjižnic iz večjih mest in prestolnic po vsem svetu. Vsaka sodelujoča knjižnica lahko nominira največ tri romane. Za nagrado se lahko potegujejo dela, napisana v katerem koli jeziku, z avtorji katere koli narodnosti, pod pogojem da, če niso že izvorno napisana v angleščini, obstaja njihov prevod. Knjižnice jih izbirajo na podlagi kriterija »visoke literarne vrednosti«, kot jo pač same razumejo. Nagrada naj bi si prizadevala spodbujati odličnost svetovne literature, vodi pa jo podmena, da književnost ni le stvar akademikov.

Finaliste nadalje izbere obvezno mednarodna žirija, ki določi tudi končnega zmagovalca in se vsako leto menja. Šest članov žirije tokrat prihaja iz Nigerije, Velike Britanije, Jamajke, Pakistana in Irske, predseduje pa jim nekdanji vrhovni sodnik pritožbenega sodišča v ZDA, ki sam ne presoja romanov. Podelitev nagrade nadzirajo in organizirajo dublinške javne knjižnice.

Poleg svoje resnično mednarodne narave nagrada IMPAC izstopa med drugimi literarnimi nagradami po velikosti denarnega zneska, ki ga prejme nagrajenec – ob 100.000 evrih, ki jih podeljuje, se zdijo ostale nagrade po finančni plati komaj vredne omembe. IMPAC je v svetovnem merilu največja denarna nagrada, namenjena enemu samemu literarnemu delu, izdanem v angleškem jeziku.                                                                                                        

V primeru, da prva nagrada pripade prevedeni knjigi, dobi tudi prevajalec svoj kos torte, in sicer četrtino denarne nagrade, tako da avtorju ostane "borih" 75.000 eurov. Da bi roman, ki ni napisan v angleščini, lahko pristal med kandidati za nagrado IMPAC, mora njegov prevod iziti v koledarskem letu, ki se konča pred procesom nominacije, original pa mora iziti kadar koli v predhodnih štirih letih.

Literarno nagrado IMPAC Dublin se podeljuje vsako leto, pojavila pa se je leta 1996. Lanskoletni nagrajenec je Norvežan Per Petterson z delom Out Stealing Horses. Širši izbor je letos vključeval 137 romanov, predlaganih s strani 162 knjižnic iz 122 držav, v finalni krog pa so se uvrstili naslednji romani:

Javier Cercas (Španija): The Speed of Light (v prevodu)
Yasmine Gooneraratne(Šri Lanka): The Sweet and Simple Kind
Rawi Hage (Libanon): De Niro’s Game
Gail Jones (Avstralija): Dreams of Speaking                                            
Sayed Kashua(Izrael): Let It Be Morning (v prevodu)
Yasmina Khadra (Alžirija): The Attack  (v prevodu)
Andrei Makine (Rusija): The Woman Who Waited (v prevodu)
Patrick McCabe (Irska): Winterwood

Končnega zmagovalca bo razglasil dublinški župan 12. junija 2008. Tematika, ki jo obravnavajo dela letošnjega ožjega izbora, je po besedah dublinške knjižničarke po duhu mednarodna in se vrti okrog motivov vojne, družine, ljubezni, terorizma, politike, religije in umora. Dublinške knjižnice so predlagale kar dva od avtorjev, ki so se znašli v najožjem izboru osmih, in eden izmed njiju je Irec Patrick McCabe. Polovica finalistov je prevodov in kar trije romani od osmih se ukvarjajo z Bližnjim vzhodom. Dva od teh se posvečata izrealskim Arabcem – prvi, Let it be Morning Sayeda Kashua, opisuje mladega novinarja, ki po vrnitvi v domačo vas komajda prepozna staro skupnost, povsem spremenjeno pod pritiskom nevarnosti. The Attack alžirskega avtorja Yasmine Khadra pa se dogaja okrog izrealskega Arabca, ki odkrije, da je njegova soproga odgovorna za samomorilski napad v jeruzalemski piceriji. Yasmina Khadra je ženski psevdonim, za katerim se skriva alžirski oficir Mohammed Moulessehoul, ki se je na ta način poskušal izogniti temu, da bi poslal svoje delo v branje in odobritev vojski. Tretji bližnjevzhodni roman, De Niro’s Game Libanonca Rawija Hageja, pa pripoveduje o kriminalnem svetu Beiruta.

Nagrada, ki je nastala na pobudo dublinškega mestnega sveta, je rezultat sodelovanja med Dublinom in IMPAC-om, podjetjem za izboljševanje produktivnosti, delujočim v več kot petdesetih državah. IMPAC se zanima za Irsko, ker se njihova glavna evropska pisarna nahaja v Dublinu in ker ima direktor podjetja irske korenine.

Barbara Jurša