Vendar pa ideji, da bi nekdanji dom uspešnega ameriškega avtorja spomeniško zaščitili, preuredili in kot začasno bivališče ponudili umetnikom, ne nasprotujejo le nekdanji lastniki, ampak tudi Linda Lee Bukowski. Pisateljeva vdova namreč meni, da je vse zanimanje za bungalov, kjer je njen mož živel le krajši čas in še to kot najemnik, pretirano in da Bukowski ni bil človek, ki bi spomenik sploh potreboval.

Henry Charles Bukowski se je rodil leta 1920 v Nemčiji, materi Nemki in očetu Američanu, prav tako z nemškimi koreninami. Ko je bil star dve leti, se je družina preselila v Ameriko, a Charles naklonjenosti do rojstne domovine nikoli ni skrival. Njegov prvi dom pa je bil Los Angeles, ki je postal tudi okvir za večino njegovih literarnih del. V romanih, pesmih in kratkih zgodbah se je skozi lik alter ega vedno znova vračal k brezkompromisnim dogodivščinam - od seksualnih do narkomanskih - in k temačni plati ameriškega družbenega življenja. Prav zato pravzaprav niti ne preseneča, da so se v ameriški domovini zanj začeli zanimati šele z gibanjem beatnikov, ki so njegovo ironično in humorno pisanje radi posnemali.

V slovenskih knjižnicah je mogoče najti osem različnih del Bukowskega, nazadnje je lansko leto pri založbi ZAMIK (znani pod imenom KMŠ - več o tem si lahko preberete tukaj) v zbirki Listje izšel tudi prevod njegovih kolumen z naslovom Zapiski starega pokvarjenca (Notes of a Dirty Old Man, 1969). Prevoda knjige, ki je pri njegovih oboževalcih zaradi globokega vpogleda v lastno življenje in splošno življenjsko filozofijo še posebno cenjena, se je lotil Tone Škrjanec, Jurij Hudolin pa jo je v prilogi Ona označil za »čtivo, ki bi ga moral prebrati vsak kolumnist«.

Gaja Pöschl