V spletu besed
Ne mine teden, da se s partnerjem ne bi zapletla v razpravo o umetnosti nekoč in danes, o visoki umetnosti, nizki umetnosti, škartu, veličini, avtorstvu, izvirnosti ter trendih oziroma modi. Ker se vsaka takšna razprava, ki se praviloma nanaša na glasbeno umetnost, obvezno konča v opoziciji, se čutim poklicano in tudi zadosti izvežbano, da malček polemiziram z zapisom pesnika in esejista Uroša Zupana,
Izpod peresa pisatelja Carlosa Pascuala je nastala nova knjiga, ki nosi naslov Nezakonita melanholija. Zbirka sedmih kronik, ki je hkrati prva knjiga iz načrtovanega književnega triptiha, obuja spomine na čas avtorjevega življenja v Mehiki in drugih državah, preden se je leta 2008 nastanil v Sloveniji.
Precej stvari je odvisnih od mode. Moda določa in opredeljuje naša življenja. Tudi književnost ni izjema. V preteklosti, ko se je književnost še lahko kitila z nazivom paradnega konja med umetnostmi, je bila najvažnejši izključujoči element, ki je ločeval dobro in slabo, ki je določal, kaj bo padlo in kaj bo stalo v nekakšni trenutni pozlati; pripadnost določenim umetniškim smerem. Izmom. Določeni modi.
Taras Birsa, ki se je od prve knjige Jezero (Goga, 2016), po kateri je bila posneta tudi televizijska nadaljevanka, že dodobra ustoličil kot eden izmed najbolj prepoznavnih inšpektorjev v slovenski literaturi, bi bil v svojem četrtem primeru le težko bolj aktualen. Tudi v literarni svet Tadeja Goloba se je namreč priplazil koronavirus, ki je zaznamoval lansko leto in bo verjetno še kakšno.