Seznam člankov

France Forstnerič
France Forstnerič

»Posthumno zbližanje z očetovo poezijo je bilo zame eno največjih življenjskih odkritij in privilegijev«

David Bedrač v Vprašanja

Pesnik, pisatelj in novinar France Forstnerič je pomembno zaznamoval slovenski pesniški prostor. Njegova literarna zapuščina ni obsežna, je pa gotovo velika in globoka v svojem duhovno-umetniškem bistvu. Izdal je pet pesniških zbirk, zbirko novel, zbirko publicističnih zapisov ter dve deli za otroke. O njem in njegovem delu je leta 2013 pri založbi Beletrina izšla knjiga Vem, da sem bil v Ljubstavi, lani pa je pri založbi Litera izšlo delo z naslovom Kaj je ostalo, v katerem je objavljena vsa njegova literarna zapuščina. O tem zajetnem delu smo se pogovarjali z njegovo hčerjo Melito Forstnerič Hajnšek, ki je zbirko tudi uredila.

Jeanne Duval
Jeanne Duval

»Ali ni vse odvisno od razlage, s katero tolmačimo tišino, ki nas obdaja?«

Meta Kušar v Kritika

Lawrence Durerell je v znamenitem Aleksandrijskem kvartetu izjavil: »Ali ni vse odvisno od razlage, s katero tolmačimo tišino, ki nas obdaja?« Kakšna pa je »tišina«, ki je »polna vetra«? Taka, da usode velikega pesnika in njegove muze ne reducira na zgodovinski, trendovski roman, ki bi ga narekovala dvestota obletnica pesnikovega rojstva, ampak vzpostavi vrsto človeških arhetipičnosti, ki človeka še vedno mučijo ali vzpodbujajo. Roman je res posvečen Charlesu Baudelairu in njegovi Črni Veneri, mulatki Jeane Duval, a ni potrebno, da bi se priimek Baudelaire v njem sploh pojavil. Vodilna je Muza, ki je po revoluciji na Haitiju pribežala v Pariz.

Filmska adaptacija romana Pod ognjenikom iz leta 1984 v režiji Johna Hustona.
Filmska adaptacija romana Pod ognjenikom iz leta 1984 v režiji Johna Hustona.

Ponovno prebrano: Tropski pekel pri živem telesu

Carlos Pascual v Panorama

2. novembra 1936 se je Malcom Lowry z ženo Jan Gabriel in pripravljenostjo, da srce prepusti plamenom ognja, podal v osrednji del negostoljubnega mehiškega ozemlja, ki je zanj tedaj predstavljal idealen okvir za izvedbo slepega potopa v zelo svojevrsten pekel. Par je pripotoval iz Kalifornije, a Malcom in Jan sta se spoznala že pred meseci, v Granadi. Prav v Granadi je Jan v Malcomu zaznala genija, ki je na nek posebn način znal mešati kisik, alkohol in literaturo s svetlečimi očmi razsvetljenca, tedaj že alkoholnega odvisnika brez jasne usode.

Fotografija: Daniel Novaković/STA
Fotografija: Daniel Novaković/STA

Nesprejemanje nesprejemljivega

Goran Vojnović v Kolumna

Pred leti sva z Marjanom Batageljem po mesecih dobrega sodelovanja pri projektu Jaslice v Postojnski jami na neki točki na njegovo željo prekinila sodelovanje. Razlog je bil alkoholizem enega mojih sodelavcev oziroma najino različno videnje tega problema. Še danes se mi zdi, da sva imela takrat oba po svoje prav in da bi se lahko pregovorila skozi težave, a se žal nisva. Vsaj ne pravočasno. Za gospoda Batagelja je bil namreč alkohol na delovnem mestu absolutno nesprejemljiv in morda mi je le malenkost prepozno zaupal, da je imel po prihodu v Postojnsko jamo velike težave z alkoholizmom zaposlenih ter da je veliko svojega časa in energije usmeril prav v reševanje tega problema.

Dino Pešut na letošnjem festivalu Fabula.
Dino Pešut na letošnjem festivalu Fabula.

Airbeletrinin podkast: Dino Pešut

Maja Čakarić Klara Škrinjar v Podkast

Dino Pešut je hrvaški dramaturg, dramatik in pisatelj, večkratni prejemnik nagrade Marin Držić. Napisal je več dramskih iger, med njimi Pritisci moje generacije, Granatiranje, Djeca recesije, H.E.J.T.E.R.I. in dva romana, poleg Očetovega sinka (izšel 2022 pri založbi Beletrina, prevedla Dijana Matković), še Poderana koljena. Pravkar sodeluje s Slovenskim narodnim gledališčem v Mariboru, kjer na oder postavljajo dramo Elektri pristoji črnina.