V spletu besed
Strokovnjaška literatura nas uči, da je za uspešno soočanje s krizo srednjih let nujna vzpostavitev objektivnega odnosa do svoje lastne preteklosti. Urban Vovk se je v tej kolumni odločil, da se bo ponovno soočil s knjigo, ki je bila v mladih letih eno njegovih najbolj formativnih knjig: Flaubertovo Vzgojo srca.
Le malo skupnega bi lahko našli v podobah Pariza in Moskve v prvi polovici dvajsetega stoletja – na eni strani prevladuje glamur divjih dvajsetih, na drugi pa revolucionarno podobje in ukinjanje vsakršnega luksuza. Vendar pa ima, kot pravi nemški zgodovinar Karl Schlögel, strokovnjak za moderno Rusijo in zgodovino stalinizma, vsaka doba tudi svoj vonj.
Objavljamo 2. poglavje iz romana Plima Ane Schnabl, ki ga bo izdala založba Beletrina naslednje leto. V Plimi se Dunja po dvajsetih letih vrne v Lucijo, kjer je odraščala, da bi morda izvedela, kar detektivoma Birsi in Mileku ni uspelo izvedeti. Kdo je kriv, da je njena družina zdrsnila v tragedijo, ki se za Dunjo še zmeraj vije kakor dim?
Slovenija je nedolgo nazaj praznovala trideseti rojstni dan, televizijski voditelj, filmski kritik in publicist Marcel Štefančič, jr. pa se je okrogli obletnici poklonil s knjigo z naslovom Slovenski sen (Umco, 2021). Eseji dvakratnega Rožančevega nagrajenca, ki so zbrani v tej knjigi, si za izhodišče vedno vzamejo neko osebo ali dogodek, potem pa razvijajo lucidne, pa tudi provokativne interpretacije slovenske stvarnosti. Štefančič v svojem razpoznavnem gostobesednem stilu spregovori o uspehih in neuspehih, junakih in zločincih, prelomih in škandalih. V ogledalu, ki nam ga postavi, pogosto zagledamo podobe, ki jih nismo pričakovali.
Kaj smo brali poleti 2015 in poletja kasneje? Kaj se je takrat dogajalo? Kaj smo poslušali, pili in gledali? Spodnji članek je poizkus, kako ujeti duh časa tudi skozi knjige, ki smo jih prebirali. Spomini na poletja, ki so bila …