Seznam člankov

Fotografija: Shutterstock
Fotografija: Shutterstock

Večno vračanje istega

Uroš Zupan v Kolumna

Moja hčerka bere resno, visoko književnost. Stara je štirinajst let. Bere Dostojevskega, Franza Kafko in Camusa. To me seveda zelo veseli in navdaja s ponosom, a hkrati sem tudi malo zaskrbljen in sumničav. Veseli me, ker se ne boji potiskane beline papirja, na katerem vse miruje, kot se je boji moj sin, ki ga neznosna nepremičnost črk na papirju dela nervoznega in nemirnega. Ga spravlja v obup. In iz njega izvleče nekakšno nekontrolirano divjost.

Fotografija: Muanis Sinanović
Fotografija: Muanis Sinanović

Neki novi klinci

Muanis Sinanović v Panorama

Januarja se nad mesto spustijo sibirski kristalčki; v zmernem okolju ledene puščave se ljudje pobirajo po decemberskem izživljanju, tako kot leta in desetletja pred tem, zataknjeni v ciklični čas, ki mu ne smejo več verjeti, razvodenel kot zaporniška čorba. Z Amadejem se odpraviva h konjiškemu znancu, ki sem ga še v času pred epidemijo spoznal na basketu v tej idilični podpohorski palanki. Skupaj z nekaj študentkami si deli stanovanje na Slovenski cesti, okno njegove sobe pa gleda neposredno na Konzorcij, katerega predverje je na ta veseli dan popolnoma opustošeno. Kasneje na fotografiji vidim, da sem ujel zgolj nekega postavajočega trenirkarja.

Georgi Gospodinov
Georgi Gospodinov

Med preteklostjo, žalostjo in literaturo

Katja Šifkovič v Vprašanja

Z Georgijem Gospodinovim sva govorila zjutraj, nekaj minut po sedmi uri. Povem mu, da je moderatorka zbolela. »Tu imamo vsi covid,« mu pravim. Izjemno razumevajoč, izjema med res velikimi avtorji, mi takoj zatrdi, da sploh ni nobenega problema, da se bomo ujeli v naslednjem letu. Klic prekineva, obsedim in pograbim Fiziko žalosti, ki je še nisem prebrala. Prezgodaj je za Val 202, Andrej Karoli pa najbrž še spi.

Fotografija: Shutterstock
Fotografija: Shutterstock

Pikapolonica

Nina Majer v Panorama

Objavljamo kratko zgodbo, ki jo je žirija na AirBeletrininem natečaju izbrala za objavo. V žiriji so bili Irena Svetek, Urban Vovk in Davorin Lenko.

Miriam Drev
Miriam Drev

»Pisati o vojni stihiji skozi ženske oči je nujno, preprosto nujno«

Gabriela Babnik v Vprašanja

Prevodni opus Miriam Drev obsega več kot sto del klasičnih in sodobnih piscev tako za odrasle kot tudi za otroke. Romane. Sedem let življenja na Dunaju. Temo tujstva, ki je, mimogrede, tako redka v slovenski literaturi. Pesniške zbirke, ki jih odlagam, da bi dlje trajale. Nazadnje pesniško zbirko Zdravljenje prednikov (zbirka Sončnica, 2022). Tematsko sledi romanu Od dneva so in od noči (2021, založba Pivec), le da je zbirka bolj fokusirana, občutja pa neposrednejša. Zdravljenje prednikov, ki govori o prostoru prednikov, nahajajoč se v našem zasebnem in nič manj zgodovinskem spominu, ni pogovor z mrtvimi – razen kakšnega prišepetljaja –, pač pa gre v njej za izvabljanje tistih ravni bivanja, med drugim zaznamovanih s travmo, ki se nahajajo v nas.