Seznam člankov

Fotografija: Shutterstock
Fotografija: Shutterstock

Družina Elden in Krvavi poldnevnik

Carlos Pascual v Refleksija

Z ženo sva prispela v mesto Flagstaff, na sever Arizone, da bi obiskala njenega brata Andrewa, lokalnega odvetnika, ki je v zimskem času opustil vse, kar je počel, ter se spremenil v prostovoljca patrulje v smučarskem naselju gore Snow Bowl; toda ko sva prišla v njegovo čudovito kočo v gozdu, potem ko sva najela avto v Sedoni, sva ugotovila, da je res vse teklo po načrtih, razen tega, da ni zapadlo dovolj snega, ki bi pokril snežne steze in le-te niso delovale.

Marta Bartolj
Fotografija: osebni arhiv
Marta Bartolj Fotografija: osebni arhiv

Domača knjižnica: Marta Bartolj

Ajda Vodlan v Panorama

Marta Bartolj je trenutno ena izmed tistih slovenskih ilustratork, katerih dela so vse bolj prepoznavna tudi v tujini. Njene slikanice izdajajo po vsem svetu – od Kitajske pa do Amerike –, bralce pa je navdušila z avtorsko knjigo, slikanico brez besedila Kje si? Njen slog je unikaten in prepoznaven, nežen ter navdihujoč, za svoje delo pa je že prejela različne nagrade. Živi v okolici Trebnjega in pravi, da se pri nakupih knjig brzda, predvsem zaradi prostora, v katerega bi vse knjige umestila.

Fotografija: Shutterstock
Fotografija: Shutterstock

Knjige, ki jih nestrpno pričakujemo v letu 2023

Ajda Vodlan v Panorama

Leto je naokoli in spet smo na začetku novega, ko že lahko razmišljamo: s čim nas bodo letos razveselile slovenske založbe? Na knjižnem sejmu, ki je potekal lani na Gospodarskem razstavišču (končno v živo!), smo se lahko na lastne oči prepričali, da je slovensko založništvo zelo produktivno. Nedvomno bo tako tudi v tem letu. Sedaj pa – prijetno branje napovednika, kaj vse bomo brali v letu 2023 (in še veliko več od tega).

Fotografija: Shutterstock
Fotografija: Shutterstock

Bunraku življenja

Eva Ule v Kritika

Kaj se zgodi, ko se ljubezen postara in spremeni, ko ji ne posvečamo več toliko pozornosti, kot smo ji jo nekoč, ko jo presvetli in zasenči nekaj novega, bolj zanimivega, in preprosto želimo početi, kakor nam je drago, brez ozira na druge? V kolikšni meri sploh lahko izpolnjujemo lastne nagone in želje znotraj gledališke predstave družbenega in družinskega življenja? To so vprašanja, ki se v kratkem in delno avtobiografskem romanu Kakor komu drago Jun'ichira Tanizakija, enega najpomembnejših japonskih avtorjev 20. stoletja, razkrivajo na več ravninah, ki se medsebojno dopolnjujejo in izkazujejo prepredenost posameznika, njegovega porekla, tradicije, družbe in sodobnosti. Roman, ki je v izvirniku v podlistku izhajal med letoma 1928 in 1929, je iz japonščine v slovenščino prevedel Iztok Ilc, izšel pa je v III. letniku zbirke Klasična Beletrina.

Esad Babačić
Fotografija: Ana Kovač
Esad Babačić Fotografija: Ana Kovač

Ljubljana je bila kraljica megle, ki posluša punk

Valentina Plahuta Simčič v Vprašanja

Esadu Babačiću se ni treba nič izmišljevati – doživel je dovolj zanimivega, da mu materiala za pisanje ne zmanjka. Od otroštva, ki ga je preživel v eni od kleti na Poljanah, do mladosti na Vodmatu, v kateri je začel verjeti v svoj koš in punk, triizmenskega dela v pekarni Žito, pankrske in pesniške kariere, ki je prinesla skupino Via ofenziva in trinajst zbirk poezije, pa tudi druženje z najbolj zanimivimi ljudmi tistega časa … In ko bi mislili, da je že skoraj čas za penzijo, je Esad Babačić sredi največjega ustvajalnega zagona – izdal je dve odlični knjigi esejev, ustanovil muzej punka, izdal antologijo slovenske punk poezije Zamenite mi glavo in antologijo poezije športa Vsak boksar boksa svoj boks, ponatisnil knjigo poezije Braneta Bitenca Kri, ustanovil turi po pankerski in športni Ljubljani … V knjigah esejev Veš, mašina, svoj dolg (zanjo je dobil Rožančevo nagrado) in Navijaj v sebi (obe Cankarjeva založba) na svoj pesniški in občuten način ubeseduje in prepleta teme, ki so zaznamovale njegovo življenje, od punka, košarke do poezije, predvsem pa je povsod prisotna Ljubljana – mesto, s katerim sta si z Esadom pisana na kožo.