Airbeletrina

Seznam člankov

Med ogledali in tigri

Martin Justin — 18. 2. 2019 v Kritika

Istega dne, ko sem prebral Manguelov tekst Z Borgesom, sem v knjižnici na policah z literarno teorijo po naključju spet naletel na Borgesovo zbirko esejev Druge raziskave. Nekaj podobnega se mi je zgodilo nekje med tretjim letnikom gimnazije, ko sem se v isti knjižnici sprehajal med dolgimi vrstami romanov in s pogledom bežno ujel ime Borges, nekaj njegovih zbirk kratke proze. O pisatelju nisem takrat vedel skoraj nič, poznal sem njegovo ime in pridih skrivnostnosti, ki ga je spremljal, nekaj tavajočih informacij o njegovi prozi, na katere sem po naključju naletel in so me nenavadno privlačile. Ravno dovolj, da sem si tistega dne sposodil eno njegovih zbirk, Izmišljije ali Alef, ne spomnim se več. Vem pa, da me je navdušila in sem v naslednjih mesecih prebral še večino ostalih knjig proze in ese

Fiston Mwanza Mujila. Foto: Matej Pušnik

Telesa, ustvarjena po podobi bogastva

Aleksandra Gačič — 15. 2. 2019 v Kritika

Ko je leta 2014 izšel romaneskni prvenec kongoškega pisatelja Fistona Mwanze Mujile Tramvaj 83, je čez noč postal literarna senzacija, ki je bila deležna številnih evropskih in afriških knjižnih nagrad, med katerimi se je leta 2016 pojavila celo nominacija za prestižno nagrado Man Booker. Medtem ko so nekateri pisatelja označili za »virtuoznega pripovedovalca na poti v svet odlične sodobne književnosti«, so se drugi navduševali nad njegovo eksperimentalno »uporabo jazzovskih ritmov za tkanje človeških zgodb v svetu, ki je postal globalna vas«. Tramvaj 83, ki ga lahko sedaj v prevodu Katje Zakrajšek beremo tudi v slovenščini (Modrijan 2018), je tako postal eno tistih del sodobne afriške fikcije, ki jim je uspelo partikularno dogajanje v romanu izrabiti za prikaz mnogo širših globalnih družbenih dimenzij, ne da bi o teh zares spregovorili, ali kot je v enem od intervjujev dejal Fiston Mwanza Mujila, ki je mimogrede odraščal Lubumbashiju, kongoškem mestu, ki je zaradi rudarskih izkopavanj še zmera

Vzporedna življenja

Lena Hofman — 14. 2. 2019 v Dom in svet

Obstaja resničnostni šov 90 Day Fiancé, ki naslavlja čas, ki ga imata zaročenec in zaročenka (eden izmed njiju ameriški_a državljan_ka), da se po vstopu v ZDA poročita in zaprosita za zeleno karto. Ta bizarno-zabavni real-life scenarij so televizijski ustvarjalci spremenili v resničnostni šov, v katerem sledijo prigodam parov na poti do zakonskega stanu v Ameriki. Dobesedno moj lajf, a brez kamer.

Zapuščanje cone udobja

Veronika Šoster — 11. 2. 2019 v Kritika

Malo je pesniških zbirk, ki uspejo že z naslovom nagovoriti tako močno, kot to počne Negotovosti navkljub, pesniški prvenec uršljanke leta 2017 Katarine Gomboc. Hkrati s priznavanjem strahu in dvomov namreč izkazuje velik pogum, saj se bo subjekt očitno boril s svojimi demoni in poskušal izstopiti iz cone udobja. In res že v prvi pesmi, naslovljeni Bati se, najdemo verz: »Ne morem verjeti, / da bom to res storila.« Zbirka je zelo razmišljujoča in tenkočutna, in čeprav se na prvi pogled lahkotno spoprijema z izzivi (potovanja v neznane kraje, preizkušanje tujih jezikov, spopadanje z bolečino ob izgubi), se vseeno zaveda pomembnosti preseganja lastnih okvirjev.

Svoboda in nujnost

Martin Justin — 8. 2. 2019 v Kritika

Najraje sem bral pisma Strobona iz Amazeje in Nikolaja iz Damaska, živahno korespondenco dveh mladih učenjakov z roba imperija, ki vsak po svoje doživljata in po spletu okoliščin oba, Strobon malo prej, Nikolaj kasneje, nekaj let preživita v bližini Oktavijana Cezarja. Zabavna in bistra so bila tudi Mencenatova pisma Titu Liviju, piscu rimske zgodovine Od ustanovitve mesta, ki je starega vladarjevega prijatelja in najtesnejšega sodelavca pobaral, naj mu pripoveduje o Avgustovi mladosti in vzponu na oblast. Mnogo bolj suhoparni, skoraj robati, so se mi zdeli spomini Marka Agripe, avtobiografija, s katero je, po Mencenatovih besedah, prijateljem »ves čas grozil«, da jo bo napisal in je polna odločnih besed, jasnih formulacij in vojaške terminologije. Najbolj tehtni in iskreni so bili verjetno dnevniški zapisi Julije, Avgustove edine hčere in ženske, ki bi lahko postala znamenit učenjakinja, »če bi bila moški in manj bist