Seznam člankov

Furam sizifa

Furam sizifa

Aljoša Harlamov v Kritika

Zabavno, kako so lahko nekatere knjige nenadoma, v čisto drugačnih zgodovinskih in družbenih okoliščinah, znova povsem na mestu. Žal redkokdaj ha-ha zabavno – in tudi aktualnost Gladu Knuta Hamsuna (1859–1952) zbuja prej vse drugo kot smeh. Roman norveškega pisatelja, ki je bil z izvirnim naslovom Slut izdan leta 1890 (in prvič preveden v slovenščino že leta 1925, poslovenil ga je Fran Albreht), je – tu se ni kaj vrteti okrog vrele kaše – na trenutke skorajda mučno branje. Neimenovani prvoosebni pripovedovalec skuša v izdihljajih 19. stoletja v Kristianiji, današnjem Oslu, preživeti s pisanjem, zaradi česar tolče preklemansko revščino.

Mistra
Mistra

Po Peloponezu: Sledi Apolona, Dioniza in Pantokratorja (3)

Jaroslav Skrušný v Panorama

Zjutraj sprehod po Navplionu, ki se še ni scela prebudil, ulice so prazne, le iz redkih kavarnic zadiši po kavi, trgovci se krmežljavih oči začudeno ozirajo po prezgodnjih obiskovalcih, zato pa povsod vladata red in čistoča, iz klasicističnih meščanskih hiš, ulic in trgov, zidanih iz klesanega kamna, celo iz nekdanje džamije, spremenjene v muzej, veje nekakšno zadržano dostojanstvo, kot da je mestece v svoji kolektivni podzavesti ohranilo spomin na slavne dni, ko se je ponašalo s častitljivim statusom prestolnice novo nastale države.

Natikanje na kol

Natikanje na kol

Veronika Šoster v Kritika

Pričakovali bi, da bosta lirski subjekt oziroma lirska subjekta pesniške zbirke Iva Svetine Otroka v jaguarju otroka. To obljublja tudi avtorjev pripis na koncu knjige, v katerem oznanja, da sta ga po mnogih letih »otroka znova obiskala«, kar je botrovalo nastanku pričujoče zbirke. Vendar dobi bralec med prebiranjem dela občutek, da je njen subjekt vse prej kot mladosten. Najprej zaradi nenehnega kopičenja podob, ki mu onemogočajo, da bi stopil v ospredje in se razkril – kar niti ni tako moteče, sploh v kontekstu Svetinove poezije, ki je raje pripovedna kot izpovedna –, nadalje pa predvsem zaradi jezika, načina izražanja in dojemanja sveta. Njegov subjekt namreč ne bi mogel biti bolj odrasel, krut, neizprosen; torej ravno nasproten naivnemu, svetlemu, nedolžnemu in radoživemu otroku: »Na rezilu giljotine se je nabralo preveč; / ne le kri, koža, lasje, čipke, smrt in radost / ljudstva, ki se je odtlej imenovalo svoboda, / rezilo se je skrhalo in vratna vretenca so kričala / od bolečine«.

Ilustracija: Tanja Semion
Ilustracija: Tanja Semion

»Čao, pičke!«

Staša Pavlović v Kolumna

Čisto možno je, da boste zdaj naveličano zavzdihnili in si mislili, da ste o aferi prebrali že preveč in da je čas, da namesto poročil o njej preberete še kaj svojega počitniškega čtiva. Naj torej že kar na začetku povem, da to ne bo besedilo o aferi, temveč o stanju stvari, da v njem ne bom žonglirala z imeni, temveč z zgodbami, ki jih je veliko in ki v tem trenutku kar kličejo po tem, da se jih osvetli.

Evald Flisar odstopil z mesta predsednika slovenskega centra Pen

Evald Flisar odstopil z mesta predsednika slovenskega centra Pen

AirBeletrina v Panorama

Danes zjutraj je bila v Delu objavljena odstopna izjava Evalda Flisarja z mesta predsednika slovenskega centra Pen. Čeprav sam za odstop navaja druge razloge od tistih, zaradi katerih smo ga k odstopu pozvali, nas veseli, da se po dobrem tednu dni, ko smo sprožili peticijo za njegov odstop, stvari umirjajo.