Seznam člankov

France Prešeren – velika skala sredi polja

France Prešeren – velika skala sredi polja

Uroš Zupan v Refleksija

Če se človek ukvarja s poezijo, kar seveda pomeni, da poezijo predvsem bere in občasno tudi kaj napiše, je, ko naleti na Prešerna, popolnoma presenečen, če ne celo šokiran. Kajti takrat ugotovi in se vedno znova prepričuje, kako so njegov duh, spomin in um dobesedno prepredeni s poezijo tega pesnika. Kot da bi v njem obstajala nevidna mreža, v kateri so se skozi leta, ta čas je bil bolj ali manj omejen z obdobjem šolanja (osnovna in srednja šola), nabrali in ulovili Prešernovi verzi in včasih kompletne pesmi, ki delujejo kot

Foto: Matej Pušnik
Foto: Matej Pušnik

Fiston Mwanza Mujila (I): O literarnih Afrikah in pravici do neprosojnosti


Katja Zakrajšek v Refleksija

Fiston Mwanza Mujila je pesnik, pisatelj, dramatik in predavatelj, ki živi med dvema celinama in piše v treh jezikih. V slovenščini je pred kratkim izšel njegov odmevni in večkrat nagrajeni eksperimentalni roman Tramvaj 83 v prevodu spodaj podpisane. Dan po predstavitvi Tramvaja v koprodukciji Festivala Fabula in Vodnikove domačije sva sedla k intervjuju, ki se je pod vtisom preteklega večera mimogrede razrasel v širši pogovor o tam načetih temah. Fiston Mwanza Mujila, ki je na odru nadvse vehementna prezenca, je zunaj odra zanimiv in premišljen sogovornik. Pred intervjujem in po njem je beseda tekla še o mnogočem, od džeza in rumbe do družbenega odnosa do samote v Kongu in v Avstriji, od vprašanj knjižne distribucije prek komercialne literature pa do politike piva v Kongu. In seveda o knjigah, še več knjigah, kot sva jih imela čas omeniti v intervjuju.

Foto: Matej Pušnik
Foto: Matej Pušnik

Eva Illouz: Lažje je poblagoviti ljubezen kot prijateljstvo

Nadina Štefančič v Panorama

Eva Illouz je sociologinja, teoretičarka čustvenega kapitalizma, raziskovalka hladnih intimnosti in popredmetenih čustev. V njenih knjigah se teorija srečuje s popkulturnimi fenomeni, z glamurjem bede v oddajah Oprah Winfrey, hardkorovsko romanco v uspešnici 50 odtenkov sive in drugimi uspešnicami potrošništva. Skozi pisanja razkriva, zakaj ljubezen v kapitalizmu boli na nov način, kako nas onemogoča izbira in s čim so priročniki za samopomoč spremenili družbo. V slovenščino je zaenkrat prevedeno le en

Spajanje človeka in tehnologij

Spajanje človeka in tehnologij

Anja Radaljac v Kritika

Bojan Sedmak – ki naj, prosim, ne zameri te mimobežne vpletenosti v ta zapis - je v nekem telefonskem pogovoru omenil, da so zgodbe iz Tomažinove zbirke Anonimna tehnologija (LUD Literatura, 2018) res sodobne in ta pripomba je dobra vstopna točka v Tomažinovo kratko prozo; zbirka skozi zgodbe, umeščene med prvo (Izabela), ki se odvija v šestnajstem stoletju, ter zadnjo (Novo ravnotežje), katere dogajalni prostor in čas sta (namerno) nedoločljiva, na drobljiv, izmuzljiv način izrisuje krajino sodobnosti, ki je ni mogoče misliti mimo preteklosti in prihodnosti. Izmuzljivost je pri tem seveda povsem idejno ustrezna: sedanjost je v veliki meri nezapopadljiva – trenutki nenehno zapadajo preteklosti in obenem dotekajo »iz prihodnosti«: sedanjost je torej tisto »vmesno«, kar nenehno odteka, in ni lahko določljivo. Ključna vprašanja, ki se v tem smislu pojavljajo, so goto

Foto: Matej Pušnik
Foto: Matej Pušnik

Obris (odlomek)

Rachel Cusk v Panorama

Opazila sem, da je njena beležnica zelo urejena, kot je bila zelo urejena tudi ona sama, strani so bile lepo popisane v ravnih vrstah. Tudi njen svinčnik je bil iz srebra in imel je potopno glavico, ki jo je zdaj trdno privila nazaj v ohišje. Ko je končala, je rekla: »Priznati moram, da me je odziv na Poljskem šokiral, res me je zelo presenetil. Domnevam, da veš, da so Poljakinje zelo politično aktivne: devetdeset odstotkov mojih poslušalcev je bilo žensk,« je rekla, »pa tudi zelo glasne so bile. Seveda so glasne tudi Grkinje –«