V spletu besed
Poletja še ni konec, še je čas, da v kovček zatlačite nekaj odličnih knjig in se podate pod borovce na morje ali na gorski zrak. Katja Šifkovič, ki vodi knjigarno založbe Beletrina na Novem trgu v Ljubljani, vam priporoča deset knjig, ki jih lahko berete na dopustu ali tudi kasneje.
»Klasični romani in novele so izvrstno, prvovrstno, mojstrsko napisane knjige. V njih je mogoče uživati v vrhunskem slogu, estetiki in kompoziciji, a razlog, da se vračamo k temeljnim literarnim delom je običajno širši. V klasičnih literarnih delih se namreč odpira nek višji, drugačen svet. V njem so zastavljeni globoki, nadčasovni človeški problemi. Gre za vprašanja življenja in smrti, smisla življenja itd.,« o klasiki v literaturi in zakaj jo vedno znova beremo, pravi Janko Kos.
Drobna knjižica z naslovom Žalost onkraj sanj, ki je nedavno izšla pri Beletrini, velja za eno Handkejevih najbolj osebnih knjig. To je knjiga, v kateri ni nič izmišljeno, pravi pisatelj. Kot izvemo na začetku, je nastala leta 1972, Handke jo je začel pisati sedem tednov po tem, ko je mama umrla. Povod za pisanje pa ni bila samo njena smrt, temveč tudi to, kako je umrla. Marija Sivec je namreč pri 51 letih prostovoljno končala življenje, storila je samomor.
Maja in Klara sta se pogovarjali s pesnikom, pisateljem, esejistom, profesorjem na medicinski fakulteti, pa tudi specialistom klinične mikrobiologije in imunologije Alojzom Ihanom. Tema pogovora je roman Sram Salmana Rushdija, v katerem je osrednja oseba prav tako imunolog.
Dušan Čater se po nekajletnem premoru med bralce vrača z novo knjigo z naslovom Ekstradeviško (Beletrina), ki je njegov šesti roman. Dogajanje v njem je postavljeno na enega od jadranskih otokov, v njem pa se prepletejo tri časovna obdobja ter zgodba deda mornarja in njegovega vnuka. Na naše povabilo je v Knjigi priznanj razkril nekaj ne najbolj znanih stvari o sebi.