Seznam člankov

Caspar David Friedrich: Večer, c. 1821
Caspar David Friedrich: Večer, c. 1821

Razbožanstvena narava in romantični uvid – o nerešenem problemu modernosti

Rok Plavčak v Refleksija

Nicolas de Condorcet, eden od številnih philosophes, ki so sodelovali pri pisanju gargantovske Enciklopedije (1751–1772), se v Očrtu zgodovinske slike napredka človeškega duha (1795) ozira na dosežen razvoj znanosti v dobi razuma: Teža zraka je poznana in izmerjena; vemo, da se svetloba ne prenese v trenutku, temveč ji bila izmerjena njena hitrost; izračunano je bilo, kakšen učinke ima ta hitrost na vidne položaje nebesnih teles; sončni žarek je bil razdeljen na enostavnejše žarke različnih lomljivosti in barv. Pojav mavrice je razložen; metode, kako dodajati ali odvzemati njene posamez

Sanjska knjiga VI.

Sanjska knjiga VI.

Uroš Zupan v Panorama

Danes sem sanjal, da sem bil v NUK-u. Po stopnicah sem se povzpel z lahkotnim korakom. S korakom češkega lahkoatleta. Tako sem tudi vstopil v tišino in v žametni mrak velike čitalnice. S korakom češkega lahkoatleta. Notri ni bilo veliko ljudi in hostese v kratkih krilih so se kot v najslajših sanjah Milana Kleča sprehajale med mizami. Čutil sem, da je tudi Milan Kleč nekje v bližini. Čutil sem, da je ponovno na veliki preizkušnji, saj mora nekako zdržati vso to lepoto, ki se je neprestano zlivala po prostoru, kot bi hostese

Uporniški Pozejdonov sin »rešuje« svet

Uporniški Pozejdonov sin »rešuje« svet

Anja Radaljac v Kritika

Leninov park je roman, ki ponuja številne kritiške vstopne točke, a bržkone bi stežka našli kriminalni roman, ki bi ga bilo bolj zanimivo obravnavati prav skozi prizmo odnosa do žanrske konvencije. Četudi kritičarka vsekakor pripoznava, da znotraj žanra obstajajo podžanri ter da »dobra žanrska besedila« žanrske konvencije pogosto kršijo, si vendarle – čisto s strukturnega vidika – težko zadovoljivo upraviči nekatere izmed postopkov in tehnik v obravnavanem romanu.

Melvin Sokolsky, iz serije Mehurček; 1963
Melvin Sokolsky, iz serije Mehurček; 1963

Zakaj je danes tako težko biti revolucionar?

Miha Mazzini v Kolumna

V romanu Rodovina Muškat (prevod Bogdan Gradišnik, 1986) Isaac Bashevis Singer v glavo mlade revolucionarke položi naslednje misli, sad trenutka idejne šibkosti in dvoma: »Delavci tam zunaj, furmani, hišniki in krščanski stojničarji po tržnicah ne vedo, da trpi zanje. Pa tudi če bi vedeli, bi jim bilo kaj prida mar? Tisti rdečelični debeluharici na primer, ki sedi za razstavljenimi čevlji in sreba juho ... Njen mož je verjetno čevljar, pa kaj se je tiče delavski razred. Babnica kar naprej raca v cerkev, poljublja dlan duhovniku ter preklinja jude in boljševike. Po revoluciji bo med izbranci, Barbara pa se bo mogoče še znašla pred obtožbo, da je pastorjeva hči. Zakaj bi se, hudirja, žrtvovala zanje?«

Alex in Blanche La Guma
Alex in Blanche La Guma

Bolje, da si ponosen v peklu, kakor da te ponižujejo v nebesih

Aleksandra Gačič v Kritika

Vsakič ko so specialne enote policije izvedle še eno izmed številnih racij na domu južnoafriškega pisatelja Alexa La Gume, je aktivistka in pisateljeva življenjska sopotnica Blanche La Guma vedela, da niso prihajali poizvedujoč za orožjem, temveč za literaturo. Medtem ko je policija pulila posamezne strani knjig in včasih tudi celotna poglavja ter upala, da bo na ta način omejila ustvarjanje in branje enega najpomembnejših južnoafriških pisateljev, se je pisateljeva moralna, intelektualna, duhovna in celo fizična predanost boju proti apartheidskemu režimu v Južnoafriški republiki le še krepila. Alex La Guma (1925–1985) je namr