Seznam člankov

Melania Trump za Vanity Fair/GQ (2016, 2017), foto Douglas Friedman
Melania Trump za Vanity Fair/GQ (2016, 2017), foto Douglas Friedman

Pismo Sofi Oksanen: Ne potrebujemo Melaniine pomoči

Manca G. Renko v Refleksija

Sofi Oksanen, priznana pisateljica, ki je v okviru festivala Fabula letos gostovala v Ljubljani, je pretekli teden napisala pismo Melanii Trump, naj pomaga ”vzhodnoevropskim” ženskam. Pismo je bilo objavljeno v več skandinavskih medijih. Manca G. Renko je napisala odgovor, ki ga je v angleščini in švedščini včeraj objavil švedski časopis Expressen.

Walter Battistessa: Mladi, Neapelj 1970
Walter Battistessa: Mladi, Neapelj 1970

Šola v naravi

Manca G. Renko v Refleksija

Pretekli teden sta se Hollywood in svet ukvarjala z afero producenta Harveyja Weinsteina, za katerega se je izkazalo, da je trideset let spolno nadlegoval in posilil na desetine žensk iz filmske industrije. Pri tem sta najbolj presunljivi dve stvari. Prvič, kako je mogoče, da nobena od najslavnejših in najbogatejših zvezdnic, ki imajo ves mogoč dostop do javnega prostora, o tem nikdar ni odkrito spregovorila? (In posledično, seveda – koliko je bilo zlorabljenih žensk na nižjih mestih, ki tudi delajo v filmski industriji?) Ter drugič, zakaj kljub temu da je bila to javna skrivnost, problema nihče ni jemal resno, ampak so ga občasno le zakrili v šalo v slogu: ”Ja, naš Harvey je pač razigran fant,” in šli dalje? Preprost in škodoželjen odgovor bi bil, da ženske za slavo in denar pač stiskajo zobe. A z nekoliko več empatije, morda celo osebnimi izkušnjami, vemo, da žrtve mnogokrat ne spregovorimo, ker nam je nerodno, ker storilcem nočemo povzročati težav in jih zapletati v konflikte (spolni predatorji so velikokrat tudi izjemno

Avtor grafita: Banksy
Avtor grafita: Banksy

Naredite Ameriko spet obvladljivo (14): Ni je čez našo policijo

Katja Perat v Kolumna

»Nič ne bi bilo narobe,« je enega minulih tednov nekdo zapisal za družabna omrežja, »če bi se St Louis kdaj prebil do medijske pozornosti tudi zaradi česa lepega.« In res ne bi bilo – le zgodi se ne. Tokrat si je St Louis zaslužil svoje mesto v novicah zaradi serije protestov, ki s presledki še vedno traja. In kdaj se pravzaprav dogaja?

Ozka pot človečnosti

Ozka pot človečnosti

Pavla Hvalič v Kritika

Ozka pot globoko do severa je četrti v slovenščino preveden Flanaganov roman, za katerega je prejel tudi nagrado Man Booker. Fabula ga je gostila leta 2010. Za samo fiktivnostjo romana stoji dejanska zgodba: Flanaganov oče je bil namreč eden od ujetnikov, ki so za Japonce med drugo svetovno vojno gradili železnico v Burmi (njemu je roman tudi posvečen). In ravno okoli teh dogodkov se odvija jedro romana.