Seznam člankov

Fotografija: Pexels
Fotografija: Pexels

Preseganje razpoke

Jasna Lasja v Kritika

Prejemnik britanske nagrade za najboljšega knjigarnarja leta 2009, urednik in od leta 2016 uspešni pisatelj Max Porter (1981), je za svoj prvenec Bridkost je stvar s peresi prejel nagrado Sunday Timesa za najboljšega mladega pisatelja, nagrado za leposlovje Združenja britanskih knjigarnarjev in mednarodno nagrado Dylana Thomasa. Del širše literarne oz. gledališke javnosti ga razen še dveh romanih, Lanny iz leta 2019 in Smrt Francisa Bacona iz leta 2021, pozna tudi po ugledališčenju prvenca v režiji Ende Walsh, ki se je zgodil 25. marca 2019 v Dublinu in bil prikazan tudi v Londonu ter New Yorku. Za vlogo žalujočega vdovca je Cillian Murphy prejel nagrado Irish Times Theatre za najboljšega igralca.

Drago Jančar
Fotografija: Mankica Kranjec
Drago Jančar Fotografija: Mankica Kranjec

V atmosferi povojnega časa sta si svet ljubezni in sovraštva zelo blizu

Sara Strajnar v Vprašanja

Pri založbi Beletrina je izšel četrti roman Draga Jančarja z naslovom Ob nastanku sveta, velika zgodba življenja, ki izriše pred očmi posameznika. Gre za ganljivo, osebnoizpovedno delo z avtobiografskimi elementi, ki ne bo nikogar pustilo ravnodušnega.

Televizijska serija, nastala po romanu Wolf Hall leta 2015.
Televizijska serija, nastala po romanu Wolf Hall leta 2015.

Mogočni človek iz ozadja

Silvija Žnidar v Kritika

Naslovnico slovenske izdaje romana Wolf Hall britanske pisateljice Hilary Mantel – v odličnem prevodu Dušanke Zabukovec – »krasi« glava Henrika VIII, izsek iz monumentalne stvaritve, portreta slikarja Hansa Holbeina mlajšega. Takoj nam torej postane jasno, da gre za (še eno) delo, ki se vrti okoli vladarske dinastije Tudorjev. A Wolf Hall, zajetno besedilo več kot sedemstotih strani, vsekakor izstopa iz množice tovrstnih zgodovinskih romanov: če ne že zaradi tega, ker je knjiga prejela prestižno nagrado booker, pa zaradi same vsebinske postavitve in izpeljave.

»Vrt je zatočišče«

»Vrt je zatočišče«

Valentina Plahuta Simčič v Vprašanja

Novinarka in publicistka Irena Štaudohar se loteva zelo različnih knjižnih projektov. Po lanskoletni uspešnici z naslovom Kaj hoče ženska? je sedaj pred nami njena knjiga o vrtnarjenju z naslovom Fižolozofija (Mladinska knjiga). V njej je zbrala kolumne, ki jih je nekaj let objavljala v časniku Nedelo. Prinašajo njena razmišljanja in izkušnje, ki jih je prineslo obdelovanje lastnega vrta. Knjiga je hkrati praktična in filozofska, meditativna in poetična, skratka žanr, ki ga pri nas ne srečamo prav pogosto.

Lidija Dimkovska in Aleš Mustar
Fotografija: Ana Kovač
Lidija Dimkovska in Aleš Mustar Fotografija: Ana Kovač

Domača knjižnica Lidije Dimkovske in Aleša Mustarja

Ajda Vodlan v Panorama

Lidija Dimkovska in Aleš Mustar sta pesnika, oba tudi prevajata. Poročena sta že 20 let, od leta 2001 pa skupaj živita v Ljubljani. Lidija se je rodila v Skopju in tam končala študij primerjalne književnosti, doktorirala je iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti in nato med letoma 1997 in 2001 delala kot lektorica za makedonski jezik. Aleš se je rodil v Ljubljani. Diplomiral je iz angleščine in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti. Poleg pisanja veliko prevaja, ukvarja pa se tudi z gledališčem. Lidija prevaja slovensko in romunsko književnost v makedonski jezik, Aleš pa predvsem sodobno prozo in poezijo iz romunščine ter makedonščine v slovenščino. Ko smo obiskali njuno knjižnico, je bilo glede na njun prevajalski poklic, Lidijine korenine in pa tudi dejstvo, da sta več let skupaj živela v Bukarešti, prvo vprašanje: