Seznam člankov

Čudeži ljubezni

Čudeži ljubezni

Tanja Stupar – Trifunović v Panorama

Objavljamo prvo pesem iz cikla Tanje Stupar-Trifunović (1977) v prevodu Mateje Komel Snoj. Do konca prvega tedna 2017 bomo vsak teden objavili eno. Poezija Tanje Stupar-Trifunović je bila v Bosni in Hercegovini nekajkrat nagrajena, uvrščena je v več antologij ter prevedena v angleščino, francoščino, nemščino, poljščino in danščino. Letos je dobila prestižno nagrado Evropske unije za književnost, in sicer za svoj romaneskni prvenec Ure v materini sobi (Satovi u majčinoj sobi, 2014).

Vogue, 2014
Vogue, 2014

#rip

Marko Zajc v Kolumna

Kdo sem jaz, da bi napisal RIP na svoj profil socialnega omrežja, ko je umrl Leonard Cohen? Kako strašno arogantno bi bilo to. Za nas ni bil človek, za nas je bil prikazen. Dobri duh. Glas z besedami, ki božajo, in besede z glasom globočin. Mislil sem, da ne more umreti. Kot vsi, ki smo ga poznali samo skozi pesem. In vendar ni bil samo glas v pravih tonih, ni bil samo tolažnik razdrobljenih upov in src. Bil je človek, ki je imel bližnje, prijatelje, znance. Oni lahko rečejo, naj počiva v miru, ne mi, mi nimamo te pravice. Nam je umrl samo košček prikazni. Če bi napisal RIP na svoj profil, bi pokazal, da je Cohen pel le meni. Pa ni, predvsem je, bi rekel, pel sebi. In o sebi. In o svojih bližnjih.

Foto: Andreas Bohnenstengel
Foto: Andreas Bohnenstengel

Susanna Tamaro: »Nismo tako izjemni ali tako nepomembni, kot mislimo, da smo.«

Ana Schnabl v Panorama

Ustvarjalna pot tržaške pisateljice Susanne Tamaro izpolnjuje podobno pot kot njena književna dela: pot premagovanja. Njen prvi roman Illmitz so založniki zavrnili. Javna italijanska televizija RAI, s katero je v osemdesetih letih sodelovala, je ni hotela zaposliti, saj se jim kot ženska z diplomo iz režije ni zdela dovolj izobražena. Po objavi njenega prvega romana La testa fra le nuvole(1989)je zbolela za astmatičnim bronhitisom in se iz Rima preselila v umbrijsko mesto Orvieto. Kritiška javnost jo je prvič zares slišala leta 1991, ko je njen drugi roman Per voce solo prejel mednarodno nagrado PEN. Njen tretji roman, ki ga lahko beremo tudi v slovenščini (Cankarjeva založba, ponatis 2016) – Pojdi, kamor te vodi srce – pa je doživel komercialni

Ilustracija: Hana Stupica
Ilustracija: Hana Stupica

Za živali gre: Kam so šle vse srečne krave?

Anja Radaljac v Kolumna

Dedek Jože je umrl, ko sem imela osem let. Spominjam se ga le po drobcih … Spomnim se, na primer, da je bil kolerik. Da ni maral, če je moj oče igral klavir, kadar si je on zamislil, da bi bilo dobro pokositi travnik pred hišo (ne glede na to, kako nedavno je bil pokošen). Spomnim se, da sta si vsakokrat, ko je šla babica po opravkih, v trgovino in v banko, izmenjala kratke poljubčke, pri katerih sta komajda staknila ustnice. Spomnim se, da je rad jedel kuhan krompir in esihflajš (mesno solato). Seveda – spomnim se, da je bil slep. Spomnim se, da sem imela od vseh različic najraje njegovo Pepelko. In spomnim se, da sva, ko sem imela dve, tri leta, skupaj hodila k sosedu po domače mleko.

Reševanje pred pozabo

Reševanje pred pozabo

Mateja Arnež v Kritika

Na to vprašanje skuša v Dori Bruder odgovoriti eden najbolj prepoznavnih francoskih avtorjev in Nobelov nagrajenec Patrick Modiano. Če po Ingardnu obstaja neskončno število interpretacij vsakega literarnega dela, zato ker vsak bralec v procesu branja zapolnjuje prazna mesta na svoj način, odvisen od bralčevih izkušenj in prejšnjih branj, je ta mesta v romanu zapolnil kar Modiano sam.