»Da bi utrdili svojo vero v smisel življenja – z drugimi besedami, da ne bi izgubili svoje samopašne stave – starši in zdravniki, ne da bi jih kdo prosil, ustvarjajo življenje.«[1]
»Počakaj, te vežem v pisarno k ambasadorki,« je rekla Nina, bivša sošolka z Oddelka za japonologijo. Pred tem sva se pogovarjali o tem, da je bila Dr. Ana Petrič Polak, ambasadorka Slovenije na Japonskem, na kosilu z Mieko Kawakami, kar se mi je tisti moment zdelo čisto nepredstavljivo. Tisti pomladni dan smo se potem dogovorili, da bomo s skupnimi močmi poskušali ta izjemni roman prinesti v slovenski jezik. Breasts and eggs sem v angleškem prevodu prebrala prejšnje poletje in o njem mi je še danes težko govoriti, kot mi je težko govoriti o stvareh, v katerih se preveč prepoznaš in prepogosto prestopijo prag udobnega. V knjigi sem zasledila toliko misli, ki bi bile lahko dobesedno vzete iz mojega vsakdana, in to da sem imela priložnost z avtorico celo poklepetati, je bil zagotovo eden izmed vrhuncov letošnjega festivala Fabula.
