V spletu besed
Poezija Wisławe Szymborske zahteva pozornega in predanega bralca, piše Katarina Gomboc Čeh. Kot v spremni besedi zapiše prevajalka Jana Unuk, avtoričine »pesmi nagovarjajo prej intelekt kot čustva in stavijo na bralčevo radovednost in inteligenco«.
Roman Opraviti z Eddyjem francoskega pisatelja ni shematičen in suhoparen, ne išče bližnjic ali ideološko prikladnih rešitev. Je polnokrven literarni tekst, izviren v svoji formi in prepričljiv v izvedbi, meni Martin Justin v svoji recenziji.
Robert Perišić je tisto, o čemer piše Damir Karakaš, opredelil kot podeželsko podzemlje, kar na nek način razbiramo tudi v njegovem zadnjem v slovenščino prevedenem romanu – Šumenje gozda (Beletrina, 2020). Za ta roman so kritiki zapisali, da je ob romanu Blue Moon zaznamoval hrvaško književnost preteklega desetletja, zanj je tudi prejel nekaj pomembnih nagrad.
V idilični alpski vasi Sela pri Kamniku je domačin Tomaž Schlegl skupaj z vaškim kulturnim društvom postavil votel osemmetrski kip, ki ga je poimenoval Slovenski kip svobode, videti pa je bil kot neke vrste orjaški hrestač v podobi Donalda Trumpa. Vandali so ga januarja požgali do tal, umetnik pa je nad tem navdušen, da je njegova konceptualna stvaritev končno dokončana.
Učiteljico razrednega pouka Sabino Višček in profesorja mladinske književnosti Igorja Saksido med drugim druži poezija. Še posebej ljub jima je Gregor Strniša, zato ni naključje, da ima pomembno mesto v njuni domači knjižnici. Nemalokrat njuna komunikacija preko SMS sporočil poteka tudi v obliki izbranih verzov. Povezuje ju še rap, ki ga literarni zgodovinar včasih tudi izvaja.