Seznam člankov
Andrej Tomažin: »Dolg pariški korak« na »prašni cesti, ki vodi vse do centra Ljubljane«
v Panorama
Črvi, zadnji roman Andreja Tomažina (Litera, 2016)so plastično, razplasteno spisan roman, ki dogajanje z makroravni prenaša na mikroraven, ki nagovarja ne le z izrečenim, temveč tudi z zamolki; avtor pa v njem v nekem smislu 'izumlja' prozni jezik. Z Andrejem Tomažinom, publicistom in prozaistom, ki je prvenec, žanrsko hibridno delo, Stramorjevi koraki (Litera) izdal leta 2014, sva iskala vstopne točke v Črve, a te, ki sva jih odkrivala skupaj, niso nikakor edine: nabor je širok, interpretacija, ki jo podaja avtor, pa ni nič bolj ali manj 'trdna' od vseh drugih, ki so še mogoče.
Fatamorgana
Stiskamo se pred računalniškim ekranom in bolščimo v neskončno peščeno rjavo, v kvadratke in druge večkotnike, v sive krivulje, ki polzijo med njimi. S kurzorjem se pomikam levo in desno, gor in dol, ne vem, kaj točno iščem, vse je videti isto, hribi in doline, vmes kak zaselek, vas, mesto, pa spet doline, hribi … Ustavi se, tu, tukaj je, ali lahko približaš, čez ekran se razlezejo gromozanski piksli, zdaj ne več samo peščeni, temveč tudi zeleni. Od tu do tu je naša zemlja, na njej živi moja družina, starši, sestre in bratje, babica, strici in tete. Vsi skupaj. Veliko prostora imamo. To je naša hiša, tam dalje pa rase več sto granatnih jablan. Zakaj so tu granatna jabolka tako draga? Pri nas nam kar padajo z neba. Strmimo v razmazan piksel in vsak ima pred očmi nekaj drugega.
