Seznam člankov

Otoške možnosti

Otoške možnosti

Ajda Bračič v Panorama

Vsak otok postreže z novimi, čudežnimi prigodami. Na enem, denimo, živijo kiklopi, na drugem Kirka, na spet tretjem se pase Heliosova čreda. Izmed vseh otokov je le en domač, le en tisti, h kateremu so usmerjena vsa potovanja in kamor se stekajo upanja, pa naj bo to Itaka, čudoviti otok otroštva v Poletni knjigi Tove Jansson ali pa obris obale na obzorju v Ecovem Otoku včerajšnjega dne. Slednjega poleg prostorske zaznamuje še časovna nedosegljivost: ker leži za poldnevnikom datumske meje, je za vedno potopljen v preteklost. Kot da bi z nasedlega okostja ladje, skozi katero plujemo skozi vsakdan, lahko le nemočno opazovali daljni obris včerajšnjega dne, ki ga prav zaradi nezmožnosti dosega začenjamo malikovati. Roberto della Griva, Ecov baročni plemič, ne zna plavati, zato lahko otok le nemočno opazuje, ta pa s časom postane poosebitev vseh protagonistovih hrepenenj. V della Grivovi zavesti, ki se zlagoma mrači, se oblikuje sklep: če bi le lahko dosegel tisti otok, bi bil odrešen vsega trpljenja, vključno s tistim, ki ga je že doživel.

Gospod Darcy je eden od tistih literarnih likov, ki vznemirjajo žensko domišljijo.
Gospod Darcy je eden od tistih literarnih likov, ki vznemirjajo žensko domišljijo.

Ženska hoče moškega, pa tudi vse ostalo

Valentina Plahuta Simčič v Kritika

Letošnje poletje je v znamenju vprašanja: Kaj hoče ženska? Ena najbolj prodajanih knjig letošnje poletne sezone pri nas je bila namreč knjiga novinarke in urednice Irene Štaudohar s tem naslovom. Malce posebna je v svojem žanru, saj ne govori le o poslovnih in kariernih uspehih izjemnih žensk, ne govori o ženskah, ki so orale ledino in se uveljavljale na področjih, ki so tradicionalno rezervirana za moške, ne govori o feminističnih borkah … Ireno Štaudohar zanimajo ženske, ki jih ni bilo »strah leteti«, ki so življenje zajemale s polno žlico, ki so si vzele vse, kar so si želele.

Ujetost v lastno svobodo

Ujetost v lastno svobodo

Veronika Šoster v Kritika

Paolo Giordano (1982) je eden izmed redkih sodobnih italijanskih pisateljev, ki ima v slovenščino preveden celoten opus. Od velikega uspeha Samotnosti praštevil, ki smo jo dobili leta 2010, je namreč postal eden izmed ljubljencev slovenskega bralstva, ki je z navdušenjem sprejelo tudi najnovejši prevod, roman Raztrgajmo nebo.

Nova doza veselja za ljubitelje muminov

Nova doza veselja za ljubitelje muminov

Gaja Kos v Kritika

Pred leti so pri založbi Sanje ljubitelje muminov razveselili z izdajo štirih zelo lično izdelanih mumin-stripov; Mumin in morje, Mumin se zaljubi, Mumin na Azurni obali in Mumin in zlati rep. Tedaj so bile prigode mumindružine zapakirane v manjši ležeč format in v barve, tokrat pa je pred nami večji pokončen format, stripi pa so črno-beli, vsi v živahnem prevodu Nade Grošelj, ki je tako rekoč »hišna mumin prevajalka v slovenščino«. V 1. knjigi so zbrani štirje, trije »novi« in slovenskemu bralcu že znani Mumin na Azurni obali. Tove Jansson je stripe vrsto let ustvarjala za časopis, sprva sama, nato pa z bratom Larsom Janssonom, ki je delo kasneje nadaljeval kar sam, saj je Tove ugotovila, da ji ob vsem sprotnem časnikarsko-striparskem delu zmanjkuje časa za pisanje in slikanje.

Ada in Sonja Ilustracija: Ana Lucija Šarić
Ada in Sonja Ilustracija: Ana Lucija Šarić

»In najhujše, najbolj boleče je prav spoznanje, da nisi več pesnik /…/«

Gabriela Babnik v Kritika

Brane Mozetič svoje nove knjige, ki nosi naslov Rožnate zgodbe, s podnaslovom – Iz neheteronormativne zgodovine (za mladino) – in ozaljšane z ilustracijami Ane Lucije Šarić (Založba Škuc, Lambda / 149, Ljubljana 2020), ni zasnoval kot zgodovinskega pregleda, »pač pa gre za posamezne slike, ki naj mlademu bralstvu razkrijejo stvari, ki bi mu sicer ostale skrite.« Potem ko Mozetič v središče postavi mladega bralca, ki ga, razen v uvodu, kasneje ne omenja, nam naj bi bilo jasno, čemu nekompliciranost besedila, čemur se na nek način prilagodi tudi jezik.