Seznam člankov

Teden poezije v knjigarni Beletrina

Teden poezije v knjigarni Beletrina

AirBeletrina v Panorama

V sredo se začenjajo Dnevi poezije in vina na Ptuju. Za vse, ki vas pot ne bo zanesla na Ptuj, smo pripravili tudi ljubljanski festival poezije - v knjigarni Beletrina. Od ponedeljka, 21. avgusta, do sobote, 26. avgusta, lahko v naši knjigarni kupite poezijo s 40-60% popustom, poezijo pa boste za darilo dobili tudi ob vseh drugih nakupih v knjigarni. Vabljeni!

Hudič je v trivialnosti(h)

Hudič je v trivialnosti(h)

Lara Paukovič v Refleksija

Kaj nam lahko človek, ki je izhajal iz premožne družine, bil bolestno navezan na mater, ki ga je zavijala v vato, mladostniško energijo porabljal za to, da se je udeleževal družabnih prireditev in se seznanjal s karseda velikim številom ljudi, ki nikoli ni delal, zadnje desetletje pa je preživel zadekan v zvočno izolirani sobi, kjer se je vdajal malodušju zaradi svojega slabega zdravstvenega stanja (in hipohondriji), sploh pove o življenju? Marsikdo bi dejal, da ne veliko. Recimo pisatelj André Gide, ki je takega človeka poznal, prebral njegovo zgodnjo kratkoprozno zbirko, ki ni obetala prav dosti, ter pod vtisi na podlagi te knjige in njegovih družabnih aktivnosti zavrnil njegov poznejši roman. Situacija sama po sebi ne bi bila nič posebnega – prav je storil, kdo pa si sploh želi brati literaturo nekega razvajenega snoba, boste morda rekli –, če oseba, o kateri je govora, ne bi bil Marcel Proust.

Maribor med drugo svetovno vojno. Fotografija iz Pokrajinskega muzeja Maribor.
Maribor med drugo svetovno vojno. Fotografija iz Pokrajinskega muzeja Maribor.

Ko prehitro udari srce

Jaroslav Skrušný v Refleksija

Prebral sem zadnji Jančarjev roman In ljubezen tudi. Drago je spet v svojem naravnem pisateljskem elementu, v svojem prvinskem pripovednem okrožju – vrnil se je v vojni in povojni čas svojega Maribora, pod svoj tankočutni in za detajle izostreni drobnogled je znova vzel nekaj posameznih človeških usod, ki jih burni zgodovinski piš sredi prejšnjega stoletja zgrabi v svoj vrtinec.

Gordon Parks: Giacomettijeva skulptura v Parizu, 1951
Gordon Parks: Giacomettijeva skulptura v Parizu, 1951

Domovanja

Maruška Šibila v Dom in svet

Ko sem drugi dan januarja 2014 Slovenijo zamenjala za Dansko, se mi je, še študentki, v glavi oglašala želja po novih izkušnjah, srcu je primanjkovalo oprijemljivih snovi za optimistično zrenje v prihodnost, v duši pa je zeval prazen prostor tam, kjer se je prej naseljeval zgodnjemladostniški up, da bom svoje (pre)mnoge interese ter odvečno energijo poklicno lahko izživela doma. Življenje v Sloveniji, ne glede na to, kako aktivno (je bilo) navzven, me je odznotraj obgrizlo do kosti. Občutek nezmožnosti spremeniti stvari ter vplivati na karkoli (ne glede na čas, vložen v dejavnosti, ki naj bi koristile pri nadaljnjem osebnem ter poklicnem razvoju), vztrajno in težko občutenje vsesplošnega negativizma, ki je povzročal zdrse v otopelost, pomanjkanje zaposlitvenih možnosti ter nenadna sprememba v javnem govoru, ki je mojo generacijo (ter druge generacije nekaj let navzdol in navzgor) še 10 let

Paralelni svet

Paralelni svet

Klemen Kordež v Kritika

Pri založbi Goga so z izjemnim prevodom romana Peščena gora slovenskemu občinstvu prvič predstavili poljsko avtorico Joanno Bator (1968). Ob izdaji je pisateljica celo obiskala Slovenijo, kjer je nekaj dni preživela v Gogini poletni rezidenci, pri založbi pa so tudi organizirali dva literarna večera, na katerih je bila avtorica glavna gostja.