Seznam člankov

Geografija rokenrola: Via Cristoforo Gluck, Milan (Adriano Celentano: Ragazzo della Via Gluck)

Geografija rokenrola: Via Cristoforo Gluck, Milan (Adriano Celentano: Ragazzo della Via Gluck)

Krištof Urbančič v Panorama

Leta 1966 je bil Adriano Celentano že velik zvezdnik italijanske zabavne glasbe. Skladbo 24.000 Baci je posnel že zdavnaj, znan je bil po vsej Italiji, Fellini pa ga je v Sladkem življenju zasedel v vlogi rock zvezdnika. Do 28. leta je dosegel vse, njegov vpliv je bil res neizmeren. Nenazadnje hlačam, ki jim v Ljubljani rečemo »na zvonec«, marsikje na Primorskem še vedno pravijo »čelentanke«. Etimologija ne bi smela biti pretežka.

Fotografija: Pexels
Fotografija: Pexels

Šinobi

Feliks Plohl v Panorama

Novak je končal svojo jutranjo rutino s kitajsko palico, navadno leseno, dva prsta debelo in par centimetrov daljšo od njegove višine. Palica se ni imenovala »kitajska«, ker bi bila kakorkoli posebna, temveč po tehniki, ki jo je z njo izvajal. To lahko dostopno in univerzalno orožje so skozi zgodovino na različne načine uporabljali mnogi narodi po vsem svetu, njemu pa je bil najbolj pri srcu prav kitajski način – wushu kung fu varianta. Potem je bila na vrsti tonfa, standardno policijsko orožje v mnogih državah, tudi v Sloveniji. Tonfa je v bistvu pendrek iz trdega lesa z dodatnim ročajem, pravokotno pritrjenim na palico. Novak je vadil z dvema tonfama hkrati, z eno v vsaki roki. Najprej je naredil nekaj osnovnih gibov za ogrevanje, ko pa je začel palici obračati in ju na vso moč vihteti ter udarjati in blokirati nevidnega sovražnika, ga je zmotil predirljiv zvok avtomobilske hupe. Obrnil se je proti cesti in zagledal rdeč karavan škoda octavia, kako ustavlja na njegovi dovozni poti. V avtu je sedela soseda Cvetka in divje hupala, kot da bi bila zmešana, ter mu z roko mahala, naj pristopi.

Fotografija: Pexels
Fotografija: Pexels

Skrivnosti, zakon privlačnosti, internet in družbena omrežja

Katarina Majerhold v Panorama

Se še spomnite, kako je leta 2007 in 2008 po svetu zaokrožila vest o tako imenovan zakonu privlačnosti, ki je bil predstavljen v dokumentarcu Skrivnost (The Secret)? Eden od sodelujočih v dokumentarcu, Bob Proctor, za katerega ne vem, od kod je dobil moj elektronski naslov, me je leta 2009 sam od sebe kontaktiral in mi ponudil več možnosti internetnega zaslužka. Ena teh je bila možnost, da za 250 USD (kar sem tudi storila, da) znotraj amazon.com zakupim določen spletni prostor in odprem svojo spletno trgovino, v kateri sem si lahko izbrala tri kategorije izdelkov in znotraj vsake kategorije prodajala devet izdelkov, torej skupaj sedemindvajset izdelkov v okviru amazon.store.com oz. aStore, ki ga zdaj ni več. K temu so nam priložili spletne strani, kjer smo oglaševali svoje trgovine. Poleg tega so nam dali možnost Google Ad Sense in nam dejali, da lahko čez pol leta zahtevamo refundacijo, če ne bomo uspeli, a seveda, so nam zagotovili, da se to ne bo zgodilo. Ko sem jim čez eno leto pisala, da želim refundacijo, spletna stran ni več obstajala. Poleg tega mi je Bob Proctor ponudil tudi druge možnosti hitrega in lahkega zaslužka, na primer, kako lahko v nekaj dneh naredim knjigo in jo prodajam na spletu. V obeh primerih se je izkazalo, da je šlo za spletno prevaro oziroma prevarantstvo, kako lahko na hitro zaslužimo denar z znanjem in delom drugih, če znamo v pravem trenutku investirati in pograbiti pravo priložnost. To je v bistvu (kako deluje) zakon privlačnosti, ki pa v resnici ne deluje na nobeni želji, saj si denimo jaz sploh nisem želela tega, kar mi je Proctor prodal. Pravzaprav o tem sploh nikoli nisem razmišljala, kaj šele si tega želela.

Fotografija: Pexels
Fotografija: Pexels

Še neodkriti biser jadranskega morja

Tina Bilban v Kritika

V zadnjem obdobju nas je presenetilo kar nekaj odličnih domačih fantazijskih romanov za mlade bralce, ki jih je pred tem, ob zalogi prevodne fantazijske književnosti, primanjkovalo. Morda ob tem ni tako presenetljivo dejstvo, da gre večinoma za prvence, če omenim le Imaginarne svetove Edgarja Kaosa Julije Lukovnjak, Bleščivko Špele Frlic in Strašilko Davorke Štefanec. Očitno v slovenski prostor prihaja nov val ustvarjalcev (ali bolje rečeno ustvarjalk) s svežimi idejami in izpiljeno pisavo, ki se je pilila ob branju, pripovedovanju in življenju z literaturo.

Zora del Buono
Zora del Buono

»Vedno sem sumničavo gledala na družine, v katerih je vse potekalo normalno«

Sara Strajnar v Vprašanja

Arhitektka in pisateljica Zora del Buono se je rodila Zürichu, po študiju pa je kot arhitektka delala v Berlinu. Kot urednica je oblikovala literarno revijo Mare, svoj prvi roman pa je objavila pri petinštiridesetih letih in z njim takoj pritegnila bralsko ter kritiško pozornost. Z njo smo se pogovarjali o njenem najnovejšem romanu Maršalinja, ki predstavlja monumentalen spomenik njeni babici Zori Del Buono, strastni in močni komunistki slovenskih korenin.