Seznam člankov

George Stubbs, cca. 1770.
George Stubbs, cca. 1770.

Pes

Oleg Sencov v Panorama

V otroštvu sem si želel psa. Ovčarko. Nujno nemško. Veliko sem jih videl v kinu, nekaj jih je bilo v naši vasi. Hotel sem svojo. Jo sprehajati, dresirati. Da bi se sprehajal z njo po ulici, loveč poglede drugih. Da bi me poslušala in bi drug drugega imela rada. Pred tem sem že imel psa. Pravzaprav ga nisem imel jaz, marveč mi, naša družina. Nosil je povsem nejunaško ime – Tuzik.[1] Črno ščene srednje rasti se je nekoč priklatilo na naše dvorišče. Poprejšnje Tuzikovo življenje (tako sem ga poimenoval in mu s tem skušal nadeti težo zlasti v lastnih očeh) ni bilo preveč sladko – po vsem sodeč so ga presneto mlatili in ga nasploh trpinčili. Prvi teden je ležal v

Foto: Peter Giodani
Foto: Peter Giodani

Knjiga priznanj: Eva Mahkovic

AirBeletrina v Panorama

Eva Mahkovic je dramaturginja v Mestnem gledališču ljubljanskem, pogosto pa tudi avtorica dramskih adaptacij romanov, prevajalka (iz francoščine in angleščine) ter soavtorica in avtorica izvirnih dramskih besedil (Male kraljice, LGL 2017). V tem tednu je v knjigarne prišel njen knjižni prvenec na tak dan najbolj trpi mastercard (Beletrina 2019), žanrski hibrid, ki skozi navidezne vsakdanje banalnosti, zgodovinske anekdote, (pop)kulturne reference, internetne fenomene in umetnostno kritiko prevprašuje vlogo ženske v družbi. Delo natančno odmerja tragiko in humor (kot do neke mere to počne že življenje samo) in se ziblje med posvečenim in banalnim, eruditskim in popularnim.

Prizor iz filma Klub golih pesti (r. D. Fincher, 1999)
Prizor iz filma Klub golih pesti (r. D. Fincher, 1999)

Domotožje namesto domoljubja

Grega Ulen v Dom in svet

Te dni sem se zopet zalotil pri pisanju pesmi o domu, v času, ko Združene države pretresa predsednikova hujskaška izjava, naj se štiri nebele kongresnice, ameriške državljanke, vrnejo, od koder so prišle, in v času, ko politične, ekonomske in klimatske spremembe silijo celotne skupnosti v beg za preživetjem. Kaj pomeni pisati in premišljevati o domu na tej zgodovinski točki, ko ga rekordno število ljudi nima, preostalim pa v vsakem trenutku grozi pregon? Ker je moderni kapitalistični svetovni sistem planetarno stanje, čeravno ga različni deli sveta doživljajo raznoliko, so usode vseh ljudi temeljno prepletene in soodvisne. Egiptovski nobelovec Nagib Mahfuz je nekoč zapisal, da dom ni tam, kjer se rodiš, temveč kjer se končajo vsi tvoji poskusi bega.

Ilustracija: Ana Baraga
Ilustracija: Ana Baraga

Sebičnost (odlomek II)

Ana Schnabl v Panorama

Morda, morda, kako slaba tolažba, je sklenila. Tok resničnostnih prizorov je samo eden in tisto nedeljo, ko je Sergej zbolel in je bila sama na vrhuncu svoje eksistencialne razdraženosti, je k njenemu prazniku prisedel na videz najnežnejši par v poznih srednjih letih, kar jih je v tistem času živelo v Ljubljani. Sofiji so lasje že skoraj v celoti osiveli, nosila pa jih je v dostojanstveni, a lahno speti figi. Njen bledo rožnat svilen šal in peščeno rjava bluza nista pričala le o premoženju in dobrem okusu, temveč sta v harmoniji z redko pokončno, a obenem gibko držo namigovala tudi na eteričen značaj. Bila je natanko tisti tip ženske, kakršna si je Ana od nekdaj želela postati; ženska, ki s svojo trdno milino vzbuja strahospoštovanje, ženska, ob kateri zaradi njene prepričanosti

Prizor iz filma Kliči me po svojem imenu (r. Luca Guadagnino, 2017)
Prizor iz filma Kliči me po svojem imenu (r. Luca Guadagnino, 2017)

v prizadevanju da bi spet imela srečo

Robert Perišić v Panorama

v prizadevanju da bi spet imela srečo je začela krasti sonce ji je bílo v hrbet dlačice, breskvino telo tega se je bala pa tudi nemogočega seksa v prizadevanju da bi spet imela srečo je stopila v belo prodajalno sladkarij (tu je nekdo nekaj vlil) njeno srce je bilo pes pred vrati pesmi