Seznam člankov

Rockwell Kent: Moby Dick (ilustracija iz knjižne izdaje l. 1939)
Rockwell Kent: Moby Dick (ilustracija iz knjižne izdaje l. 1939)

Nebrzdani individualizem – dediščina romantike

Rok Plavčak v Refleksija

Dva velikana, zgodovinar politične misli Leo Strauss in vsestranski pisec C. S. Lewis, sta neodvisno drug od drugega prepoznala zmoten način mišljenja, h kateremu se nagibajo vsakokratni sodobniki. Lewis ga je poimenoval »kronološki snobizem« in ga opisal kot »nekritično sprejemanje /…/ predpostavke, da je vse, kar je zastarelo, zastarelo zaradi tega, ker je bilo diskreditirano.« Strauss je isto povedal z drugimi besedami, ko je zapisal, da nas zgodovina »uči, da je bil neki nazor opuščen zaradi drugega nazora, ki so ga imeli vsi ljudje ali vsi kompetentni ljudje ali pa mogoče le najglasnejši ljudje. Ne uči pa nas, ali je bila sprememba modra in ali si je zavrženi nazor zaslužil, da je bil zavržen.« Zmotna argumentacijska nit kronološkega snobizma vodi v o

Foto: Jože Suhadolnik
Foto: Jože Suhadolnik

Knjiga priznanj: Jela Krečič

AirBeletrina v Panorama

Prejšnji teden je iz tiskarne prišla Knjiga drugih, drugi roman novinarke, filozofinje, pisateljice in predavateljice Jele Krečič. Še pred uradno predstavitvijo romana, ki bo naslednji teden, 29. maja, vam ponujamo njeno Knjigo priznanj, v kateri boste med drugim izvedeli tudi, na koga je najbolj ljubosumen njen mož.

TK Skala pri spominski plošči Klementa Juga pod Triglavsko severno steno, 1924 (vir: Slovenski planinski muzej)
TK Skala pri spominski plošči Klementa Juga pod Triglavsko severno steno, 1924 (vir: Slovenski planinski muzej)

Zapiski z ravnine ali Njihovih gora čefur*

Edo Džafić v Dom in svet

Prolog. Nikoli si ni mislil, da bodo prav gore razlog za vračanje domov. In oni nikoli niso razumeli, zakaj prav tja. Na seznamu stereotipov o Jugovičih se verjetno zelo pri vrhu najde tisti, da čefurji ne potrebujejo gojzarjev, ker čefurji ne hodijo na Triglav. Kdaj točno se je privlačnost gora začela, res ni vedel. Na še bolj bistveno vprašanje Zakaj? na začetku tudi ni imel jasnega odgovora, a se mu je svitalo. Ne, razlog niso bile ptičje perspektive Alp med njihovimi preleti domov ali spet nazaj, ker on nikoli ne sedi ob oknu.

Claude Monet: Travnik s topoli, cca. 1875
Claude Monet: Travnik s topoli, cca. 1875

Kislice

Ana Schnabl v Kolumna

Rada imam maj. Čeprav se začne z najbolj depresivnim praznikom leta, ima obilo drugih prednosti. Temperature, recimo. Pa svetlobo, ravno prav presevajočo in še nič rezko. Pa zvoke, razposajene sinice in ljudi. In poletje je za vogalom. In iluzija novega začetka tudi. In mlada pšenica in visoka trava in cvetoči travniki. Zlasti ti, cvetoči travniki. Kadarkoli se maja z vlakom peljem čez polje, ki mu domačini pravimo mengeško, med ivanjščicami s pogledom iščem kislice. Saj veste, tiste dolge in sloke rastlinice, ki obrodijo majhne rdeče cvetove, ki jih čebele oprašujejo, otroci pa smo jih grizli. Te nič kaj lepe trave so moje magdalenice:

Ilustracija: Ana Baraga
Ilustracija: Ana Baraga

Danilo Kiš: Biti pisec (iz intervjujev)

Danilo Kiš v Refleksija

Ta stvar [s pisanjem] se je menda pričela v Cetinju. V mojem času, v petdesetih letih, je bilo za učenje literarne obrti veliko več pogojev, veliko več možnosti za status vajenca, kot jih je danes. Še posebej v Cetinju. Tam, kot veste, dežuje mesece dolgo ali pa je vsaj takrat tako deževalo. To je ena od okoliščin, ki človeka prisilijo, da ostane doma ali pa se zavleče v knjižnico. Življenje je bilo v tistem času, posebej življenje mladih, strahotno monotono, obupno provincialno, deprimirano in nesrečno. Že ob maturi so nas zabr