Seznam člankov

Derejo kot človeška reka: Vdove in begunci

Derejo kot človeška reka: Vdove in begunci

Erica Johnson Debeljak v Kolumna

V sredo, 22. junija, sem se znašla v Londonu na ulici Baker Street. Tam je prostor, ki se imenuje Koppel Project – imenitna mešanica galerije, kavarne, knjigarne in prostora za nastope. V Veliki Britaniji je bil teden beguncev. Sedem dni so potekali dogodki, namenjeni tako sprejemanju beguncev v državo kot ozaveščanju državljanov o toleranci. Ironično sta se med idealistično zastavljenim tednom beguncev zgodili dve grozoti: Jo Cox, članico laburistične stranke, ki se je borila za človekove pravice in se javno zavzemala za sirske begunce, je brutalno umoril neuravnovešen nacionalist. Zgodil se je tudi referendum o Brexitu, perverzna odločitev majhne večine britanskih volivcev, da Velika Britanija zapusti EU – rezultat, ki ga je večinoma povzročilo sovraštvo do priseljencev.

Izseljenci s Poljske leta 1981 (Foto: Arhiv taborišča Friedland)
Izseljenci s Poljske leta 1981 (Foto: Arhiv taborišča Friedland)

Svet kot taborišče (II.)

Gregor Inkret v Panorama

Marca letos so v Friedlandu, v stavbi stare železniške postaje, kjer je bila nekoč vstopna točka za vsakega, ki je prispel v begunsko naselje, odprli poseben muzej o taborišču. Domačini so odprtje toplo pozdravili, saj v muzeju vidijo pomembno priložnost, da uradno zaznamujejo preteklost svojega kraja ter razmislijo o njegovi sedanjosti in prihodnosti.

Foto: K. P.
Foto: K. P.

Naredite Ameriko spet obvladljivo (2.): Ljubezen je zlo

Katja Perat v Kolumna

»Ljubezen,« je v svoji prepoznavni stalinistični angleščini nekoč rekel Žižek, »je zlo.« Kdor ljubi, je vedno kriv za izbris vsega, česar ne ljubi. Za pozabo, izključitev, za omare, polne okostnjakov. Kdor ljubi, najprej izbriše vse, česar ne ljubi, nato pa še tisto, česar v svoji ljubezni ne more prepoznati kot stvar na sebi. In enako rada reče moja profesorica za Uvod v primerjalno književnost, je z domovino.

Stvar dogovora

Stvar dogovora

Anja Radaljac v Kritika

Tolikanj bolj pomenljivo je, da se mora v Zadnji noči v Teheranu spopasti s primerom, pri katerem je enkrat že odnehal, in sicer »zaradi pomanjkanja dokazov« – odnehal je, ker po svoji ustaljeni praksi ni mogel zaključiti, da je bil obtoženi tudi dejansko kriv. (Obenem pa tudi ne dokazati nasprotno.) Primer ponovno priplava na površje ravno nekaj dni po Košakovi upokojitvi – Maks Urbanc, ki so ga na vnovičnem toženju, a brez dodatnih dokazov, Košakovi kolegi obsodili na osem let zapora (zaradi umora), želi povračilno tožbo.

Prizor iz filma Nore in svovodne (Girl, Interrupted, 1999)
Prizor iz filma Nore in svovodne (Girl, Interrupted, 1999)

Žalostni trači

Nadina Štefančič v Kolumna

Po odzivih na družbenih omrežjih sodeč ugibam, da ste že slišali slabo novico. Holivud je mrtev. Mrtev je, ker je mrtva ljubezen. V manj kot enem tednu so nam javili, da se ločujeta Brad Pitt in Angelina Jolie ter da se tretji del filmov o Bridget Jones začne s samskima Markom Darcyjem in Bridget Jones. Holivud je mrtev, ker so nam povedali, kaj se zgodi po srečnem koncu. Angelina gre k odvetnici z zahtevkom za ločitev, Bridget pa v prvem prizoru Dojenčka Bridget Jones za svoj 43. rojstni dan spet pije vino sama.