Takole.
Petkov večer je minil. Noč se je spremenila v jutro. Najbolj vztrajni (AirBeletrino je vse do bridkega konca zastopal ženski del uredništva, med finalisti pa sta se s ponočevanjem posebej izkazala Ana Schnabl in Luka Jazbec, iskrene čestitke!) so več kot enkrat slišali venček izbranih pesmi umetnice Severine.
Slavila je edina dama v moški zasedbi: Ana Schnabl s svojo zgodbo MDMA. Zgodbo bomo objavili jutri (v prihodnosti pa lahko pričakujete še nekaj drugih zgodb, ki so prispele na natečaj).
Za enkrat vam v branje ponujamo utemeljitve izbora petih finalistov in zmagovalne zgodbe, ki jih je spisal Aljoša Harlamov, predsednik. Odlomke vseh petih zgodb najdete tu.
(Malo smo še skopi z besedami pardon. Če se nam naslednje leto pridružite na zabavi, boste razumeli, zakaj.)
Na letošnji Airbeletrinin natečaj za najboljšo kratko zgodbo smo prejeli skoraj 200 prispevkov, od katerih jih je bilo nekaj izločenih že v prvi fazi pregleda/branja, bodisi zaradi očitne nizke kvalitete bodisi zaradi neustrezanja razpisnim pogojem. Strokovna žirija, ki smo jo sestavljali Manca G. Renko, glavna urednica portala Airbeletrina, Katja Perat, članica uredništva Airbeletrine, Eva Mahkovic kot zunanja članica, dramaturginja v MGL, ter Aljoša Harlamov, urednik portala in predsednik žirije natečaja, je tako v resno obravnavo vzela 108 kratkih zgodb. Med njimi so prevladovali, kot je za tovrstne natečaje značilno, spominski, avtobiografski zapisi, pa prvoosebne izpovedi romantičnih čustev, je pa bilo letos opaziti tudi relativno pogostost žanrskih elementov, natančneje elementov kriminalke.
Med 108 zgodbami se je žirija s precejšnjim soglasjem odločila za 5 finalistov. Po našem mnenju pričajo o raznovrstnosti poslanih prispevkov, čeprav je bil naš prvi kriterij vendarle literarna kakovost, ki smo jo zasledovali kot literarni kritiki, literarni teoretiki, avtorji in redni bralci.
Če samo na kratko utemeljim še izbiro 5 finalistov. Po abecednem vrstnem redu:
Zgodba Luke Jazbeca Velika (i)zguba ali Lepo je imeti schadenfreude je presenetila s svežim motivom – kvizom ter nesentimentalno obravnavo izginule ljubezni. Tudi zgodba Petra Karbe Obisk na deželi prinaša zanimiv zgodovinski in kriminalni motiv; motiv – dvojnika Hitlerja, s katerim pervertira in banalizira slovensko nacionalno zgodovino. Zgodba Jaše Lorenčiča brez naslova prinaša ironično, a tudi pozitivno obravnavo meddružinskih odnosov ter situacije, v kateri je danes marsikateri 30-letnik. Tudi Ana Schnabl v zgodbi MDMA operira s podobno mešanico ironične distance in tople empatije, za opis mladih, ki bližino najdejo samo še v narkomanski omami. Tim Uršič pa v svoji zgodbi Zavest z eksperimentalno formo, s kratkimi, pogosto enobesednimi stavki ter interpolacijami z družabnih omrežij, ki so prav take, prikazuje človeško zavest v 21. stoletju.
Med temi raznovrstnimi prispevki je žirija soglasno kot najboljšo kratko zgodbo Airbeletrininega natečaja 2014 prepoznala zgodbo MDMA Ane Schnabl.
Ana Schnabl v svoji kratki zgodbi z naslovom MDMA, poslani na natečaj pod šifro Hal Incandenza, z dvojno optiko – po eni strani približevanjem, pri čemer njena pisava poseže v detajl ter telesnost, živo čutenje kemične ekstaze protagonistov, po drugi strani oddaljevanjem, ko ironizira, izpostavlja tragi-komičnost, celo banalnost njihovega iskanja bližine – prikazuje odtujenost današnjega posameznika, ki pristnost, iskrenost najde v kolektivnem uživanju prepovedanih substanc. Minljivost tega iskanja pa sama odlično ujame z modalnostjo pripovedi, metaforičnim jezikom in sugestivnimi zamolki.
Zgodbo boste na AirBeletrini lahko prebrali jutri!
