»Sejem je bil zame vedno osrednji poklon knjigi in branju«

Tanja Tuma Fotografija: osebni arhiv

38. slovenski knjižni sejem jutri odpira vrata za obiskovalce. Po dveh letih spletnega življenja bomo zopet deležni sejemskega vrveža v živo, srečanj s pisatelji, znanci in drugimi knjigoljubci, pogovorov o knjigah, listanja po novih izdajah itd. Sejem se je iz Cankarjevega doma preselil na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, kjer je pred 50 leti začel svojo pot. Pogovarjali smo se s predsednico upravnega odbora 38. slovenskega knjižnega sejma Tanjo Tuma.

Sejem bo po dveh spletnih izdajah ponovno potekal tudi v živo. Ali je prisoten strah, da so se ljudje kar malo odvadili hoditi po sejmih v živo?

Seveda beležijo kulturne in druge prireditve manjši obisk kot pred epidemijo in razumljivo je, da ljudje, ki se bojijo za svoje zdravje, neradi zahajajo v gnečo, kljub temu da so cepljeni. Predlagam, da vseeno posežemo po naši dobri znanki – obrazni maski, na sejmišču pa bo poskrbljeno tudi za razkuževanje rok. Sejem bo organiziran tako, da bo tudi v primeru, če bi spet morali držati razdalje, tok obiskovalcev usmerjen in si bodo ti lahko ogledali vse stojnice.

Kljub tem strahovom sem prepričana, da bomo vsi navdušeni prišli v živo na prireditev. Prijeti knjigo, ki še diši po tiskarski barvi, se srečati z avtorjem ali avtorico v živo, poklepetati s prijatelji, je nekaj drugega kot buljiti v ekran. Pričakujemo dober obisk, saj so založniki pripravili izjemen kulturni program.

Pomembna sprememba je še ena: sejem bo potekal na Gospodarskem razstavišču namesto v Cankarjevem domu. Prostora za stojnice in obiskovalce bo več, je pa zato prizorišče bolj oddaljeno od centra mesta. Bi to lahko vplivalo na obisk?

Gospodarsko razstavišče je glede na parkirišča in avtobusne povezave zelo dobro dostopno. Ljubljana je eno redkih mest, ki ima razstavišče skoraj v središču. Središče mesta je Ajdovščina, avtobusna in železniška postaja sta pet minut peš od sejmišča, saj bodo obiskovalci prišli na sejem tudi od drugod. Naj povem, da se je ekipa sejma dogovorila za 75-odstotni popust pri nakupu železniških vozovnic na sejem in za brezplačen mestni avtobus na sejmišče. Treba se je samo prijaviti na spletni strani sejma www.knjizni-sejem.si. Lažji bo tudi dostop za skupine obiskovalcev, predvsem šolske, saj so parkirišča v okolici Gospodarskega razstavišča urejena za ta namen. Poleg tega je vstop prost. Vsa ta dejstva bi morala vplivati na to, da bo obisk boljši.

Kateri so poudarki letošnjega programa, na kaj želite naše bralce še posebej opozoriti?

O tem bi se lahko pogovarjali ure. Na kratko. Država v gosteh je Španija, ki je na Frankfurtskem knjižnem sejmu predala štafeto častni gostji Sloveniji. Spoznali bomo zanimive pesnice, v torek zvečer bo koncert španske glasbe, zgodil se bo tudi pogovor o Javierju Mariasu. Med mladinskimi pisatelji se posebej veselimo, da sta založbi povabili Barta Moeyaerta in Tiaga de Moraesa, ki sta nedvomno izjemna ustvarjalca. Ogledali si bomo razstavo najboljših slovenskih stripov, najboljših ilustracij in si za evro morda natisnili pesem na Pesmomatu. Na 240 dogodkih bodo nastopili skoraj vsi slovenski pisatelji in pisateljice, ta seznam je zelo dolg in zanimiv. Nagrajenci književnih nagrad, kot so Roman Rozina, Goran Vojnović, Veronika Simoniti, Luna Jurančič Šribar in tisti, ki so letos komaj stopili na pisateljsko pot, kot na primer Zvezdana Mlakar. Vse prireditve, ki jih v celoti financirajo založniki, kar je zelo dragoceno, mislim tudi finančno dragoceno darilo obiskovalcem, se bodo odvijale na štirih odrih: glavnem, odru za mlade, pisateljskem odru in pogovorni postaji. Na Založniško akademijo, ki je namenjena vsem, ki jih zanima, kako knjiga nastane in kako živi, je dr. Miha Kovač povabil izjemne predavatelje. Mislim, da bo ta sejem v živo prinesel ves žar, ki smo ga dve leti morali zatajevati in skrivati za ekrani.

Kako je šlo založniški panogi v preteklem letu? Beležimo rast ali padec knjižne produkcije?

Ljudje so se v stiski obrnili k svoji najboljši prijateljici – knjigi. Prihodki v panogi so glede na prejšnje leto zrasli, a vemo, kakšno leto je bilo 2020. Zaprtje knjigarn, knjižnic, drugih aktivnosti. Položaj založnikov in knjigotržcev je še vedno zelo zahteven. K rezultatu v panogi so največ doprinesli boni države, ki smo jih lahko porabili za knjige, kar je bil pozitiven ukrep. Pokazali so, da bi ljudje, če bi imeli dovolj denarja, radi kupovali knjige in te izkušnje nikakor ne gre pozabiti. Po neuradnih podatkih naj bi dve tretjini nakupov šlo za leposlovne knjige in druge zvrsti, ena tretjina za nakup učbenikov. Tudi to je pomenljiv podatek. Menim, da bi bilo s sredstvi nujno podpreti in narediti novo raziskavo Knjiga in bralci, saj zadnja datira izpred časov epidemije. Raziskava bi lahko natančneje prikazala položaj panoge po epidemiji. Glede bonov pa; seveda bomo lahko zdravje panoge videli prihodnje leto, ko jih ne bo. Razen če ne bo razsvetljena politika trajno vpeljala čeke za branje in za nakup knjig. Če želimo kot družba napredovati, je to najboljša investicija političnih voditeljev v prebivalstvo Slovenije.

Bo sejem reflektiral tudi slovenski nastop v Frankfurtu prihodnje leto?

Bo, predvsem v dialogu s špansko kulturo in literaturo, pa tudi pri izbiri predavateljev na Založniški akademiji, ki bodo predstavili možnosti prodaje pravic slovenskih del v tujino. To so pomembna znanja in spretnosti za naš nastop na Frankfurtskem knjižnem sejmu prihodnje leto. Je pa zelo zaskrbljujoče, da ni pravega okvira ali načrta oziroma javnost še ni seznanjena z njim za nastop slovenskih založnikov in ustvarjalcev na sejmu otroške književnosti v Bologni 2024. To je samo pol leta po frankfurtskem sejmu, treba bi bilo začeti včeraj. Bolonjski knjižni sejem je za Slovenijo tudi pomemben in bi lahko prinesel dobre rezultate, saj je pri nas otroška literatura zelo dobro razvita in kakovostna. Tudi promocija branja od predšolske dobe do najstniških let je zaradi zanimivih projektov dobra. Imamo Bralno značko, projekt Rastem s knjigo pri JAKRS, mestne občine imajo svoje programe kot npr. Ljubljana Mesto bere.

Kako bosta povezana sejem v živo in vzporedni sejem na spletu?

Sejem na spletu bo v prvi vrsti omogočal vsem prebivalcem Slovenije, da bodo ne glede na kraj svojega bivališča lahko izkoristili ponudbo in sejemske cene, če ne bodo mogli priti na sejem v živo. Dogodki na vseh odrih bodo snemani in z zamikom objavljeni na spletnih straneh, tako da se bodo spletni obiskovalci tudi srečali s svojimi najljubšimi pisatelji in pisateljicami, tako kot smo vajeni zadnji dve leti – preko ekrana. Sejem na spletu bo trajal še teden dni po sejmu na Gospodarskem razstavišču, in to z vsemi ugodnostmi vred, na katere se je dobro spomniti v predprazničnem času.

Kakšno je zanimanje založnikov za predstavitev na sejmu?

Izjemno dobro. Lahko povem, da bodo na knjižnem sejmu nastopile več ali manj vse slovenske založbe razen ene, ki se je prijavila prepozno ter se ustrašila poslovnega rizika samega nastopa. To največjo kulturno prireditev leta na Slovenskem namreč v celoti financirajo založniki – razstavljavci. Preko razpisa Javne agencije za knjigo je zbornica prejela 7.000 evrov subvencije, minimalni stroški samih predstavitev na štirih odrih pa bi znašali okvirno za avtorske honorarje nastopajočih 70.000 evrov, za tehnično izvedbo, ozvočenje, luči itd. pa še 30.000 evrov. Vstop je prost, saj mora biti knjiga dostopna vsem. Na tem mestu mi dovolite, da pozovem državo in mesto Ljubljana, da za prihodnje leto naredimo skupaj tudi finančni načrt in da javni financerji panoge, ki se spopada z vso mogoče konkurenco spleta, piratstva idr., ne pustijo na cedilu.

Imate podatke, koliko knjig se je denimo prodalo na lanskem sejmu?

Prav zaradi vašega vprašanja sem poklicala nekaj založb. Torej, osnovni vpis je bil lansko leto za založnike brezplačen, kar je omogočila predvsem Javna agencija za knjigo s subvencijo 15.000 evrov. Pri teh založnikih je bila prodaja nižja, a treba je tudi upoštevati, da niso imeli stroškov s postavitvijo sejma, torej stroškov prostora in opreme ter s kadrom na stojnicah, kar je še posebej drago za založnike, ki niso iz Ljubljane. Slednje je vedno največji strošek, česar se morda obiskovalci niti ne zavedajo, ko jim svetujejo na stojnicah, katera knjiga je primernejša za to ali ono. A vsi, ki so se odločili sejem podpreti in so vložili v promocijo, so se pohvalili tudi z desetkratno prodajo ob minimalnih stroških udeležbe. Točnih številk seveda nimam, saj naša panoga praviloma nerada deli podatke. Žal. Lahko bi rekli, da se je lani – in verjamem, da se bo tudi letos – sreča nasmehnila pogumnim.

V kakšno smer se bo vašem mnenju sejem odvijal v prihodnje?

Predvsem zaradi bogatega kulturnega programa, pri katerem je osebno srečanje nedvomno večje doživetje kot buljenje v ekran, se bo knjižni sejem v živo nedvomno razvijal in rastel. Rastel bo tudi v segmentu obiskovalcev, ki bodo raje kupovali in izbirali dogodke na spletu, saj teh verjetno samo s sejmom v živo ne bi dosegli. Torej verjamem v hibridno obliko sejma. Če smo se česa pozitivnega naučili v času zaprtja in epidemije, je, da lahko marsikaj naredimo tudi preko spleta. Osebno imam zelo rada živ stik z ljudmi. V zadnjih letih pred epidemijo sem kljub kar hudemu tempu pisanja praviloma obiskala predavanja Založniške akademije in izbrane predstavitve avtorjev in avtoric. Sejem je bil zame vedno osrednji poklon knjigi in branju.

Katero knjigo si boste kupili na letošnjem sejmu?

Ta seznam je pa daljši od zmožnosti moje denarnice in prostora v hiši, kjer živim. Že tako imam vse kotičke zatrpane s knjigami svoje založbe in vsemi, ki sem jih v letih nakupila. No, s prazno vrečo ne bom šla s sejma. Rada bi imela izvod knjige Lenarta Zajca Odred, zanima me nov roman Lada Kralja Ne bom se več drsal na bajerju in kupila bom tudi Partljičeve zgodbe o otrocih in vojni Strnišča. Nabavila bom tudi knjigo Dijane Matković Zakaj ne pišem in prvenec Zvezdane Mlakar Pogovori, ki so mi spremenili življenje. Rada bi imela tudi nov roman Mirane Likar Ženska hiša. Seveda želim imeti tudi izvod življenjepisa Prežihovega Voranca izpod peresa Rudija Mlinarja. Zanima me Družbena poetika Marka Nowaka, ki sem ga pred leti imela priliko gostiti v PEN-u in me je s svojimi idejami zelo navdušil. In Ali bereš Cankarja? Vesne Mikolič. Imate še dovolj prostora? Križci, krožci Jedrt Maležič. Moram nehati naštevati, ker vsega ne bom mogla nabaviti. Zato so tukaj knjižnice. Rada nakupim knjige, ki jih včasih tudi z »rokavičkami« preberem sama, nato pa jih tudi podarim ali kupim še en izvod, če se preveč navežem nanj. Tudi kot darilo imam najraje knjigo. Zadnje tako darilo za moj rojstni dan je bil roman Razvejenje Richarda Powersa v odličnem prevodu Andreja E. Skubica. Ideja dreves, ki se pogovarjajo preko gobjih miceljev, me je čisto prevzela. Kupovanje knjig je trajna investicija vase in naše najbližje in edina, ki se zagotovo obrne. Uživala sem tudi pri branju romana Tine Vrščaj Na klancu. Skratka, dobrih knjig je več kot dni v letu.

Več informacij na sejmu najdete na tej povezavi.