Še neodkriti biser jadranskega morja

Fotografija: Pexels

V zadnjem obdobju nas je presenetilo kar nekaj odličnih domačih fantazijskih romanov za mlade bralce, ki jih je pred tem, ob zalogi prevodne fantazijske književnosti, primanjkovalo. Morda ob tem ni tako presenetljivo dejstvo, da gre večinoma za prvence, če omenim le Imaginarne svetove Edgarja Kaosa Julije Lukovnjak, Bleščivko Špele Frlic in Strašilko Davorke Štefanec. Očitno v slovenski prostor prihaja nov val ustvarjalcev (ali bolje rečeno ustvarjalk) s svežimi idejami in izpiljeno pisavo, ki se je pilila ob branju, pripovedovanju in življenju z literaturo.

Modri otok sicer ni prvenec, Irena Androjna je leta 2009 izdala mladinski roman Začarano poletje, hkrati pa je avtorica številnih radijskih in dramskih iger za otroke, leta 1996 je izšla tudi njena slikanica O velikanu, ki je kradel letne čase. A Modri otok se v marsičem pridružuje prej omenjenemu valu  ̶  pred bralci je sodoben izviren avtorski roman, s svežimi idejami in izpiljeno pisavo.

O svetu, ki nas čaka med stranmi romana, spregovori že naslovnica z ilustracijo Eve Mlinar. Mlada ilustratorka in grafična oblikovalka, ki je med drugim leta 2019 skupaj z Evo Mahkovic ustvarila Vinjete straholjubca (VigeVageKnjige, 2019), knjigo leta 2019 na Slovenskem knjižnem sejmu, je ustvarila ilustracijo, ki že z izborom barv in postavitvijo elementov vabi na naslovni jadranski otok in svari pred njegovimi skrivnostmi.

Irena Androjna je dogajanje namreč postavila na tako imenovani Modri otok, čudoviti otoček v obliki želve (kar lahko razberemo že z zemljevida Eve Mlinar na predlistu), umeščen na Jadransko morje. Širši geografski prostor torej dobro poznamo, vanj pa je Irena Androjna postavila domišljijski otok s čudovitim Bisernim zalivom in skrivnostnim rtom Pelarguša. Podobna zmes poznanega in domišljijskega prežema ves roman. Fantastični elementi se povezujejo z elementi iz starih slovanskih verovanj, na primer s svarico in rozeto, endemične rastline so sorodnice rastlinja, značilnega za ta del Sredozemlja, takšen je tako imenovani slani natresk. Irena Androjna tako zgradi izviren svet, katerega elementi niso izposojeni iz tuje fantastične literature, hkrati pa je dovolj prepričljiv in konsistenten, da prepriča najstniške junake v romanu in njihove vrstnike  ̶  bralce, ki ta svet postopoma odkrivajo.

V romanu namreč spremljamo skupino najstnikov  ̶  Adrijana, Ernesta in Leno, ki se, skupaj s 27 drugih sovrstnikov, udeležijo raziskovalnega tabora na Modrem otoku. Skupinica se po naključju odloči, da se bo podala v etnološke raziskave, ob tem pa ostane brez mentorja. Tako se sami odpravijo med domačine na otoku. Spoznajo čudaškega svetilničarja Stiborja, ki jih sprejme, kot da bi jih pričakoval, in jim prične pripovedovati o vzporednih svetovih, Mariso, skrivnostno domačinko njihovih let, in Milvo, zeliščarko, ki jim že na prvem obisku ponudi odlično limonado, sladoled in nekaj modrih nasvetov. Androjna tako že na začetnih straneh v zgodbo vpelje glavne akterje in pustolovščina, med katero vseskozi trepetamo za naše junake in usodo celotnega otoka, se lahko začne.

V napeto zgodbo, ki bralca drži vseh 388 strani, avtorica uspešno vplete premislek posameznikovega odnosa do zgodovine in narave, se dotakne pasti sodobne družbe in problemov odraščanja. Bralci spremljamo zametek prve ljubezni, predvsem pa se prepričamo o pomenu družinskih ter prijateljskih vezi. Ob tem se Androjna uspešno izogne didaktičnosti. Nam pa, kot je za vsako dobro fantastiko značilno, preko sestopov v fantastično, ki nam domače pokaže v drugačni luči, spregovori o našem svetu.

Zgodba Modrega otoka se nedvomno odvija v sodobnem svetu, z vedno večjo ozaveščenostjo mladih o pomenu naravnega okolja, ki ji stoji naproti predvsem pohlep odraslih kot glavno gonilo kapitalističnega »razvoja«; pa tudi z vso tehnologijo, ki spremlja mlade v žepu, kamorkoli že grejo, česar se avtorica spretno reši s slabim signalom, ravno takrat ko bi ga najbolj potrebovali.

Z Modrim otokom smo tako dobili odličen izvirni fantazijski roman, ki nič ne zaostaja za mednarodnimi uspešnicami, ki jih najdemo na bralnih seznamih ciljne publike, pri tem pa nas namesto v valovito angleško pokrajino ali pa na ozke ulice velemest ponese na Jadran z zvoki galebov in vonjem po soli.

Irena Androjna: Modri otok, Mladinska knjiga založba, 2021, ilustracije Eva Mlinar

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.