AirBeletrina - Ono
Panorama 21. 3. 2021

Ono

Fotografija: Pexels

*       *       *

 

Če pride Ono, pride tiho, leno

– kjer ni bilo, zdaj je – in brez obraza:

         zgolj to, da je, pride pokazat,

nemara senco položit na steno,

 

a da bi kdo nam kdaj kaj več povedal,

o, to pa ne! Če objestni fant sosedov

zadega kamen v kakšno mačko brejo,

         pa so vsi glasni in vse vejo.

 

*       *       *

 

Če pride Ono, pride leno, tiho,

kjer ni bilo, zdaj je; je brez razloga,

in nikdar sodo, vselej čim bolj liho,

         ne veste, hvali a se roga,

 

a devlje v nič vaše napore skrbne        

a jih količkaj resno obravnava –

kot sova glavo daleč proč obrne,

ja, ki je ne, je Onova narava.

 

 

*       *       *

 

 »Bi kdo od vas o Onem kaj povedal?«

Pa ni nikoli se nihče oglasil,

edino Stankec, naš debil sosedov

na vaškem svetu vstal je prav počasi

 

in nam zatrdil, češ, Ono je v vasi,

pa v volka ušemljeno, češ v bundi pasji

od kala, češ od tistih revnih bek

zavija v luno, češ prosi za sneg.

 

 

*       *       *

 

 »Bi kdo od vas o Onem rad govoril?«

in vse umolkne, tudi najbolj vrli

– vsi v črnem – huligani na motorjih

v zadregi so v balance se zazrli, 

 

in starke v separeju zadaj desno,

še pravkar kokodajsave prismode,

držijo se enako modro in resno,

kot že rečeno za motogospode.

 

 

*       *       *

 

Ono se večkrat misli kot omeni

– rečeno akademsko, suponira –

a je še molk o njem ničkaj na ceni,  

objekt naključje izsili, ni izbira:

 

pepel nekakšen, dolgo že ne tleč;

celo trdijo, scela je izmišljija,

ki kdove kdo, ki ga morda ni več,

nevednim nam vnavkljub jo v glavo vbija.