Brook Shields na snemanju filma Pretty Baby (1978)
Vsak večer so v kotu kuhinje naredili kopalnico. Zgradili so jo iz opeke sivega mila, lonca z vodo, umivalne sklede in stola, na katerega so skledo položili. Tistega, ki je stopil v kot, so pustili samega, da mu drugi ne bi z očmi brskali po telesu. To ni veljalo za otroka. Umival se je, vsi pa so sedeli pri mizi. V glave so si vtikali hrano in iz njih vlekli besede – z veliko truda, kot da bi se poskušali znebiti kosti. Včasih je kdo ošinil kot, tako kot bi pogledal mačko, ki si liže dlako. Ko pa se zdaj mora otrok umiti, odidejo. Očitno menijo, da je to že telo, po katerem je mogoče brskati. Pojavi se golo, a pred nikomer. Z nogami po tleh potiska lastne prste. Vzame novo milo z ostrimi robovi. Kocko, ki ni človeku nikoli jedla iz roke in bo zato zadajala rane, preden se bo udomačila. To je dobro: da bi pogoltnil žalost, ni dovolj, da jo umiješ. Treba ji je olupiti kožo.
Bronka Nowicka (1974) je poljska režiserka, scenaristka, vizualna umetnica in pesnica. Literarno pot je začela prejšnje leto, ko je izdala zbirko štiriinštiridesetih pesmi v prozi z naslovom Nahraniti kamen (Nakarmić kamień). S prvencem je doživela velik uspeh, saj je zanj prejela najpomembnejšo poljsko literarno nagrado Nike. Žirija je svojo odločitev utemeljila takole: »Štiriinštirideset jezikovno natančno urejenih pesmi v prozi, ki so ostre kot nož, […] sestavlja vznemirljivo celoto in gradi prav tako natančno urejeno kompozicijo zbirke. Pesmi se povezujejo v zgodbo o vstopanju otroka – deklice – v svet ljudi in predmetov. O spoznavanju mej med različnimi načini bivanja in poskusih njihovega prestopanja. O čustvih in telesnosti, o izkušnji smrti drugega. To je mračna pripoved, polna nemira in vprašanj brez odgovorov, ki zajema grotesko in privide, nasilje v povsem dobesednem smislu in družinske konflikte. Avtorica je ustvarila nazoren, skoraj otipljiv otroški svet, v katerem ni […] najmanjše sence sentimentalnosti. To je knjiga, ki po branju zelo dolgo ostane z nami.« Poleg tega se je Nowicka v okviru projekta Literary Europe Live, ki ga vodi združenje Literature Across Frontiers, uvrstila tudi med deseterico najperspektivnejših evropskih avtorjev leta 2017. Izbrane pesmi iz njene zbirke so bile doslej prevedene v angleščino, nemščino, ruščino, češčino in estonščino, tem jezikom pa se zdaj pridružuje še slovenščina.
