Otrok je vzel jedilno žlico in šel kopat grob za ostanke ribe. To ni bil dober pokop, ker ni bil po meri, ampak je bil ukrojen preveč nenavadno. Pot iz vode skozi zrak v zemljo se zdi predolga, celo če je zadnja. Žalost se je zleknila na ležalnik in brala. »Kako to,« je vprašala, ko je zlagala časopis, »da sploh ne znaš jokati? Saj nisi žival, ampak samo majhen človek, to umetnost bi morala imeti v mezincu. Poglejva, ali morda ne jokaš v sebi.« Otroku je odprla usta, v katerih se je trenutek pozneje nabrala voda, se razlila in ni nehala kapljati po bradi. Žalost je nanjo položila prst in ga obliznila: »Slano. Tako je, kot sem mislila.« Odtrgala je košček časopisa, ga zgibala v ladjo, vanjo položila mravljo in jo splovila v še vedno odprtih ustih. »Ja,« je rekla, ko je opazovala, kako se papir prepaja z vodo in mravlja vzpenja na jadro. »Ja,« je ponovila, to pa naj bi pomenilo toliko kot vzdih ob lepoti pravkar narejenega predmeta. Čez čas je ladjo vrglo na obrežje ust. Mravlja se je tam sušila, dokler ni zmogla premikati nog. Nato se je spustila. Ko je otrok potočil vse zadrževane solze, je žalost rekla: »Zdaj te bom naučila, kako se joka. Če tega ne boš dojela, se lahko utopiš v sebi.«
Bronka Nowicka (1974) je poljska režiserka, scenaristka, vizualna umetnica in pesnica. Literarno pot je začela prejšnje leto, ko je izdala zbirko štiriinštiridesetih pesmi v prozi z naslovom Nahraniti kamen (Nakarmić kamień). S prvencem je doživela velik uspeh, saj je zanj prejela najpomembnejšo poljsko literarno nagrado Nike. Žirija je svojo odločitev utemeljila takole: »Štiriinštirideset jezikovno natančno urejenih pesmi v prozi, ki so ostre kot nož, […] sestavlja vznemirljivo celoto in gradi prav tako natančno urejeno kompozicijo zbirke. Pesmi se povezujejo v zgodbo o vstopanju otroka – deklice – v svet ljudi in predmetov. O spoznavanju mej med različnimi načini bivanja in poskusih njihovega prestopanja. O čustvih in telesnosti, o izkušnji smrti drugega. To je mračna pripoved, polna nemira in vprašanj brez odgovorov, ki zajema grotesko in privide, nasilje v povsem dobesednem smislu in družinske konflikte. Avtorica je ustvarila nazoren, skoraj otipljiv otroški svet, v katerem ni […] najmanjše sence sentimentalnosti. To je knjiga, ki po branju zelo dolgo ostane z nami.« Poleg tega se je Nowicka v okviru projekta Literary Europe Live, ki ga vodi združenje Literature Across Frontiers, uvrstila tudi med deseterico najperspektivnejših evropskih avtorjev leta 2017. Izbrane pesmi iz njene zbirke so bile doslej prevedene v angleščino, nemščino, ruščino, češčino in estonščino, tem jezikom pa se zdaj pridružuje še slovenščina.
