Priznanja je tokrat prispeval Jurij Hudolin, pisatelj, pesnik, scenarist in prevajalec, ki je ravnokar napisal prvo biografijo: O smehu Zlatka Čodrića (Beletrina 2019), nekoliko prej pa je izšel tudi njegov šesti roman Ljubljanske ulice (Litera 2019). Vabljeni k branju njegovih knjig in priznanj. Če pa na Jurija slučajno naletite na ljubljanskih ulicah, prisedite: je namreč tudi pripovedovalec najboljših anekdot; domačih in tujih, o živih in mrtvih.
Ime: Jurij Hudolin. Nekateri mi pravijo tudi Hudi, drugi pa Hudke.
Zadnja knjiga:
Ljubljanske ulice – leposlovje, O smehu Zlatka Čordića – publicistika.
Kje ste odraščali?
V Ljubljani in Pulju.
Kaj ste študirali in kje?
Na FF v Ljubljani primerjalno jezikoslovje in SH jezik.
Kje živite in zakaj?
V Ljubljani in Grupiji. Ljubljana je moje rojstno mesto, Grupija pa delavnica in pisarna.
Na katero od svojih knjig (ali na katerega od projektov) ste najbolj ponosni?
Težko določim – recimo na roman Pastorek in šest jezikov v katere je preveden.
Opišite svojo jutranjo rutino.
Kava, voda, sprehod. Običajno tudi pisanje. Med deveto in enajsto.
Imate značilnosti ali navade, ki bi jih lahko označili za malce nenavadne?
Veliko ljudi mi je reklo, da je vse okrog mene nenavadno, jaz pa se jim čudim, zakaj.
Kateri je vaš najljubši kos oblačila?
Suknjiči Hugo Boss.
Naštejte tri knjige drugih avtorjev, ki bi jih priporočili svojemu bralcu ali svoji bralki.
Težko to rečem; recimo malo Tolstoja, malo Remarqua, pa malo Faulknerja.
Prijateljujete s pisateljem, ki vas navdihuje in vam pomaga?
Ja. Več je takih.
Avtor katere knjige bi želeli biti sami?
Svetloba v avgustu. William Faulkner.
Na katerem kraju/ V katerem mestu iščete navdih?
Povsod lahko imam navdih.
Katero umetniško delo (knjiga, film, slika itn.) vas navdihuje?
Navdihuje me veliko različnih stvari. In tudi vonj ženske kože.
Kako se pred začetkom pisanja lotite snovanja knjige in njene zgodbe?
Kot arhitekt, ki misli tudi na sposobnega gradbinca.
Opišite svoj potek dela, vključno z morebitnimi nenavadnimi rituali, ki so stalnica v vašem ustvarjalnem procesu.
Klasičen sem. Kava, voda, nič alkohola, šport in zdrava kmečka pamet, ki se potem kmalu znajde na terenu norih in pogumnih.
Kakšen razgled vam nudi vaše najljubše delovno mesto?
Na svetilnik v Savudriji.
Kaj storite, če izgubite ustvarjalni zagon ali naletite na morebitno pisateljsko blokado?
Nimam blokad, ker nisem mesija. Rinem kot bik in delam kot človek.
Opišite svoj idealen dan.
Brez prepira in brez dolgov prosim.
Opišite svojo večerno rutino.
Film. Knjiga.
Ste vraževerni?
Ne.
Najljubša pijača: alkohol?
Voda in malvazija.
Najbolj zoprni literat vseh časov?
Nimam teh vzgibov.
Brez česa nikoli ne zapustite doma?
Brez glave.
Če bi lahko eno pokojno osebo obudili v življenje, koga bi izbrali in zakaj?
Več njih: od slovenskih avtorjev Zajca za pijančevanje in Šalamuna za pogovor.
Kateri je vaš najljubši prigrizek?
Pršut, sir, par oliv.
Katero besedno zvezo prepogosto uporabljate?
Puši kurac.
Opišite zabaven pripetljaj, ki se vam je zgodil med predstavitvijo knjige ali na literarnem dogodku?
Bilo je vse živo: nekoč sva se z Dušanom Čatrom šalila v pogovoru s Čandrom, da je najin naslednji projekt zidanje hiše iz kokaina. Kaj so storili obiskovalci, si lahko predstavljate sami …
Kaj (poleg pisateljevanja) še počnete za preživetje?
Prevajam in prevajajo mene. Pa urednikujem, se gledam z mediji. Preveč je, čeprav bi po moje zdaj lahko preživel zgolj od pisateljevanja.
Kaj bi svetovali mladim piscem?
Ne biti mesija in slabo je biti nadut.
Povejte nam nekaj o sebi, kar bi nas morda lahko presenetilo.
V dobri fizični kondiciji sem.
Kakšen je vaš naslednji delovni projekt?
Roman: Velika in moški spol je naslov.
