Šentjernejčan Blaž Iršič (1983) je s poezijo, ki ne išče visokih leg, temveč je brutalno iskrena, provokativna in svobodna, prinesel nov veter na slovensko literarno sceno. Prva knjiga, Poezija za avtomehanike, mu je prinesla nominacijo za Jenkovo nagrado, bila pa je tudi hitro razprodana in ponatisnjena, kar je za pesniške prvence na Slovenskem več kot nenavadno. Pred nekaj meseci je pri založbi LUD Literatura izšla njegova druga zbirka z naslovom Človek pod luno, ki je prav tako našla precej navdušenih bralcev.
Ime: Blaž Iršič
Zadnja knjiga: Človek pod luno.
Kje ste odraščali? Tam kjer odraščam še dandanes.
Kaj ste študirali in kje? Na Pedagoški v Ljubljani sem študiral biologijo in gospodinjstvo. To je bilo 12 let intenzivnega študija in meditacije.
Kje živite in zakaj? Živim v okolici Šentjerneja, razmišljam pa o tem, da bi se preselil v jamo.
Na katero od svojih knjig (ali na katerega od projektov) ste najbolj ponosni? Nisem še napisal knjige, na katero bi bil res ponosen.
Opišite svojo jutranjo rutino. Vstanem ob 05.15. Preklinjam, kolikor sem zmožen, in odidem v službo.
Imate značilnosti ali navade, ki bi jih lahko označili za malce nenavadne? Nisem pohlepen, to je zagotovo nenavadno.
Kateri je vaš najljubši kos oblačila? Brazilke.
Naštejte tri knjige drugih avtorjev, ki bi jih priporočili svojemu bralcu ali svoji bralki. Berem izredno malo. V najboljšem primeru dve knjigi na leto. Ljudem bi predlagal naj poskusijo s teletekstom.
Prijateljujete s pisateljem, ki vas navdihuje in vam pomaga? Ne.
Avtor(-ica) katere knjige bi želeli biti sami? Premiki.
Na katerem kraju/ V katerem mestu iščete navdih? Če bi navdih tičal na enem mestu, bi bilo tam nagužvanih precej hipsterjev …
Katero umetniško delo (knjiga, film, slika itn.) vas navdihuje? Skoraj vsi porniči.
Kako se pred začetkom pisanja lotite snovanja knjige in njene zgodbe? Pišem pesmi. To je k sreči manj strukturno zahtevna zadeva, čeprav se kritiki s tem ne strinjajo.
Opišite svoj potek dela, vključno z morebitnimi nenavadnimi rituali, ki so stalnica v vašem ustvarjalnem procesu. Skušam imeti čim manj stalnic. Izbiram čudaške vzgibe, tiste normalne pustim, da se izgubijo.
Kakšen razgled vam nudi vaše najljubše delovno mesto? Pišem na računalnik, večinoma v poznih večernih urah, tako da nimam razgleda.
Kaj storite, če izgubite ustvarjalni zagon ali naletite na morebitno pisateljsko blokado? Pijem kot žolna.
Opišite svoj idealni dan. Dan, ko je bil Janša ponovno izvoljen za predsednika vlade.
Opišite svojo večerno rutino. Otroke spravim v posteljo, buljim v teletekst in počasi začnem nagovarjati ženo …
Ste vraževerni? Vsekakor.
Najljubša pijača: alkohol? Ste že uganili.
Najbolj zoprn literat vseh časov? Nimam ga.
Brez česa nikoli ne zapustite doma? Brez samomorilskih misli.
Če bi lahko eno pokojno osebo obudili v življenje, koga bi izbrali in zakaj? Očeta. Zaradi čisto vsega, kar je bil.
Kateri je vaš najljubši prigrizek? Kruh in mleko.
Katero besedno zvezo prepogosto uporabljate? Jebem ti mater.
Opišite zabaven pripetljaj, ki se vam je zgodil med predstavitvijo knjige ali na literarnem dogodku? Enkrat sem se dve uri vozil v Maribor, kjer sem nato bral trem narkomanom, ki so prišli nekam na toplo, poleg mene pa je – v keltščini – bral še nek Irec. To je bila idealna priložnost, da bi dokončno znorel ali pa se pridružil tistim trem narkomanom.
Kaj (poleg pisateljevanja) še počnete za preživetje? Vsak dan hodim v službo.
Kaj bi svetovali mladim piscem? Naj se jim najprej zmeša, šele nato naj začnejo pisati poezijo.
Povejte nam nekaj o sebi, kar bi nas morda lahko presenetilo. Nisem gej.
Kakšen je vaš naslednji delovni projekt? Obrezati sadovnjak.
