Knjiga priznanj: Avgust Demšar

Avgust Demšar Fotografija: osebni arhiv

Avgust Demšar je tisti slovenski pisatelj, ki je prinesel nov veter v slovensko žanrsko pisanje in skupaj s še nekaterimi drugimi pisatelji poskrbel, da je domača kriminalka danes cvetoč literarni žanr. Pred nekaj meseci je izšla njegova jubilejna, deseta knjiga, z naslovom Cerkev (Pivec). V njej se kriminalisti spopadejo z umorom škofa, ki ga je morilec umoril po maši v baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Avgust Demšar je psevdonim, s katerim se podpisuje Tomaž Zupančič, docent za likovno pedagogiko in didaktiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Ime: Avgust Demšar

Zadnja knjiga: Če mislite na zadnjo knjigo, ki sem jo napisal, je to Cerkev, če na knjigo, ki sem jo nazadnje prebral, pa tudi. Ponavadi svoj roman prvič zares preberem, ko je natisnjen, čeprav to povzroči kar nekaj frustracij.

Kje ste odraščali? Na Gosposki ulici v strogem središču Maribora, v hiši iz leta 1792.

Kaj ste študirali in kje? Likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru in na Likovni akademiji v Ljubljani.

Kje živite in zakaj? Živim v Mariboru in Zgornji Kungoti ob avstrijski meji. Zato, ker je nekje pač treba živeti.

Na katero od svojih knjig (ali na katerega od projektov) ste najbolj ponosni? Na knjigi Olje na balkonu, ker je prva, in Cerkev, ker je trenutno zadnja. Na slednjo tudi zato, ker sem mi zdi odlično oblikovana, pa ne le vizualno, ampak tudi vsebinsko, saj je oblikovalcu v naslovnico uspelo vtkati enega od ključev kriminalne detekcije.

Opišite svojo jutranjo rutino. Zelo zgodnje vstajanje, priprava zajtrka v miru in tišini ter nato udobna namestitev pred računalnik.

Imate značilnosti ali navade, ki bi jih lahko označili za malce nenavadne? Ne, imam pa navade, ki jih drugi označujejo za nenavadne. Nekaterim se na primer zdi čudno, da se pogovarjam sam s seboj.

Kateri je vaš najljubši kos oblačila? Motoristična čelada.

Naštejte tri knjige drugih avtorjev, ki bi jih priporočili svojemu bralcu ali svoji bralki. Milenium Stiega Larssona, ampak to so tako že vsi prebrali, Karambol Håkana Nesserja in Gorki park Martina Cruza Smitha.

Prijateljujete s pisateljem, ki vas navdihuje in vam pomaga? Nasploh se malo družim, sem pa v stikih s Tonetom Frelihom.

Avtor(-ica) katere knjige bi želeli biti sami? Povesti Pasje srce Mihaila Afanasjeviča Bulgakova in romana Vojna z močeradi Karla Čapka.

Na katerem kraju/v katerem mestu iščete navdih? To je lahko kjerkoli, le da se me kraj kakorkoli dotakne.

Katero umetniško delo (knjiga, film, slika itn.) vas navdihuje? Krimi serije, sploh angleške iz devetdesetih let prejšnjega in prve dekade tega stoletja, zgodnje krimi serije »skandinavskega vala«, iz časov, ko se je začel pojavljati, nekatere epizode nemškega Tatort-a, tu in tam kaj iz sodobne ameriške produkcije, npr. Breaking Bad ali Better Call Saul. Drugače pa, zaradi naslova, Gauguinova slika Kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo.

Kako se pred začetkom pisanja lotite snovanja knjige in njene zgodbe? Najprej se mi utrne ideja, ki jo pustim pri miru tako dolgo, da jo na koncu pozabim. Ko oz. če se ponovno pojavi, o njej precej časa premišljujem in jo preigravam. Ko sem prepričan, da je ideja vredna leta ali dveh pisanja, začnem delati prve skice in diagrame, k pisanju pa sedem šele takrat, ko začutim slo po tem.

Opišite svoj potek dela, vključno z morebitnimi nenavadnimi rituali, ki so stalnica v vašem ustvarjalnem procesu. Posebnih ritualov nimam. Ko razmišljam o knjigi, lahko to počnem kjerkoli in kadarkoli. Ko me zgrabi pisanje, postane malo bolj zapleteno, za to potrebujem določeno stopnjo miru, tega pa si je včasih treba malo na silo izboriti.

Kakšen razgled vam nudi vaše najljubše delovno mesto? Odvisno, kje delam. V mestu so to bloki na drugi strani dvorišča, na vasi pogled na urejen ženin vrt, na dopustu pa, če imamo srečo, košček modre morske gladine med parcelami v kampu.

Kaj storite, če izgubite ustvarjalni zagon ali naletite na morebitno pisateljsko blokado? Izkoristim priložnost in v nedogled gledam nogomet.

Opišite svoj idealni dan. Dež in sivina. To mi razjasni misli, me napolni z energijo in vlije voljo do dela.

Opišite svojo večerno rutino. Odhod spat ob sramotno zgodnji uri, pospremljen s posmehom in zbadljivkami domačih.

Ste vraževerni? Ne, zato se, nekako tako kot Niels Bohr, izogibam srečanju s črno mačko, saj baje urok deluje tudi, če vanj ne verjameš.

Najljubša pijača: alkohol? Do alkohola imam enako ničelno stopnjo tolerance kot Švejk: alkohola sploh ne pijem, samo pivo in viski.

Najbolj zoprn literat vseh časov? Po moje lahko človek človeku postane zoprn le, če mu je dovolj blizu, kar pa mi noben pisatelj ni. Če mi ni všeč njegova knjiga, jo pač odložim, zoprnije do njega pa zaradi tega ne čutim.

Brez česa nikoli ne zapustite doma? Nikoli, pa če bi to še tako rad, ne odidem od doma brez oblačil.

Če bi lahko eno pokojno osebo obudili v življenje, koga bi izbrali in zakaj? Mojega prijatelja Staneta. Dovolj blizu sva si bila, da vem, kako dober človek je bil.

Kateri je vaš najljubši prigrizek? Kraševi Petit Beurre.

Katero besedno zvezo prepogosto uporabljate? Vem, da jih je kar nekaj, česar se zavem ob pregledovanju lektur vsakega svojega besedila. Na žalost jih do naslednje knjige pozabim in se vse začne znova.

Opišite zabaven pripetljaj, ki se vam je zgodil med predstavitvijo knjige ali na literarnem dogodku? Odziv nekega vulkanizerja, ki se je, nanašajoč se na opis forenzične preiskave v enem od romanov, jezil, kako je možno, da – bedak – ne vem, da kranjska Sava ni nikoli izdelovala avtomobilskih pnevmatik zimsko-letnega tipa.

Kaj (poleg pisateljevanja) še počnete za preživetje? Poučujem. Z veseljem.

Kaj bi svetovali mladim piscem? Naj za začetek ne hitijo s pisanjem, ampak čim več berejo in ob tem čim bolj uživajo.

Povejte nam nekaj o sebi, kar bi nas morda lahko presenetilo. Kar se tiče bolj intimnih reči, je o njih težko govoriti, je pa precej tega v srži vsake moje kriminalke. Med bolj nedolžnimi zadevami pa morda to, da sem pri skoraj petdesetih letih opravil izpit za vožnjo z motorjem, da ne grem nikamor brez vsaj petih nalivnih peres, ali pa, da se izogibam stopati na razpoke v tlaku.

Kakšen je vaš naslednji delovni projekt? Trije so. Spraviti se k pisanju drugega dela trilogije Vodnjaki, držati pesti za uspešen zagon snemanja Primerov inšpektorja Vrenka in po svojih močeh pripevati k realizaciji celovečerca po romanu Miloš, katerega scenarij se že kakšno leto potika po predalih različnih strokovnih komisij.