Kaj sem ti hotel zaupati, pa ti nisem, Salma Hayek
Salma Hayek v filmu Frida (r. Julie Taymor 2002)
Nisem še umrl, toda moja zastava je na pol droga!
Nocoj se mi je brezumno sanjalo o tebi, Salma Hayek; videl sem, kako drsiš po svojih tirnicah in govoriš: potujem k svojemu Draganu, nisva se še srečala.
Menda nikoli nisi bila v mojem južnem mestu, zdaj pa si se slekla in z razpuščenimi lasmi hodiš po korzu in me iščeš; pleteš mi rokavice, da si ne prehladim dolgih pianističnih prstov, potem čakava, da nezmedlele skrivnosti postanejo slovesnost.
Ljubezen je naporno čustvo – ne da se ljubiti čez vsako razumno mero. Vse se zgodi samo enkrat, samo enkrat, ker srce ni nakovalo, temveč vlak, ki se ne ustavlja.
Bolje, da ti več ne govorim, Salma, ker sem se prebudil in te bil razdolžen, kot sem bil avtomatske puške ob koncu služenja vojaškega roka v Sarajevu sredi zime 1987, ko je metež, ki predhaja smrti, divjal po mestu kot po temnopolti ženski in puščal za sabo samo črno pomrznjeno zemljo.
Dragan Jovanović Danilov (1960) spada med najbolj znane sodobne srbske pesnike. Izdal je pesniške zbirke Evharistija (Euharistija, 1990), Uganke noči (Enigme noći,1991), Pentagram srca (1992), Hiša Bachove glasbe (Kuća Bahove muzike, 1993), Živi pergament (1994), Evropa pod snegom (1995), Pankr(e)ator (Pantokr(e)ator, 1997), Južni alkoholi (Alkoholi sa juga, 1999), Koncert za nikogar (Koncert za nikog, 2001), Homer predmestja (Homer predgrađa, 2003), Gnezdo nad prepadom (Gnezdo nad ponorom, 2005), Peščeni spomini (Memoari peska, 2008), Moji natančni prividi (Moja tačna priviđenja, 2010), Ko nedolžne duše odhajajo (Kad nevine duše odlaze, 2011), Vino z vulkana (Vino sa vulkana, 2012 – avtorski izbor), Simetrija vrtinca (Simetrija vrtloga, 2014) in Govoriti s slapovi (Govoriti s vodopadima, 2016). Kot pisatelj se je predstavil z romani Almanah peščenih sipin (Almanah peščanih dina, 1996), Ikonostas na koncu sveta (Ikonostas na kraju sveta, 1998), Oče ledenih gora (Otac ledenih brda, 2009) in Valovi beograjskega morja (Talasi beogradskog mora, 2014) ter z avtopoetičnimi eseji v zbirki Srce oceana (Srce okeana, 1999). Je reden gost domačih in mednarodnih pesniških festivalov ter dobitnik tako rekoč vseh srbskih in dveh mednarodnih literarnih nagrad, njegove pesniške zbirke so prevedene v številne evropske jezike. Dragan Jovanović Danilov pesni na sledi izročila najvišje evropske poezije, kakršno so nam zapustili Novalis, Kavafis ali Celan. Že njegova prva pesniška zbirka, Evharistija, je vzbudila pozornost s posebno simbolno govorico. Čeprav Danilov upesnjuje izkušnjo sodobnega človeka, mnogi kritiki tudi v njegovih poznejših zbirkah prepoznavajo »staromodno« estetsko dovršenost in nekakšen romantični pridih. Svoje početje sam opisuje takole: »Biti pesnik pomeni biti nepodkupljiv, pobožen in zaljubljen v jezik. Kajti poezija je sveti balast v jeziku. […] Čeprav sem se povsem posvetil branju in pisanju, kakor se reče, od jutra do mraka, priznam, da o tem, kar pišem, vem zelo malo, pravzaprav nič.« Ali nekje drugje: »Moj ideal je, da bralec požira tekst, tako kot ljubimci požirajo besede iz ljubljenih ust.«
Prevedla in spremno besedilo napisala: Mateja Komel Snoj
