AirBeletrina - Domača knjižnica: Peter Škerl
Panorama 15. 6. 2022

Domača knjižnica: Peter Škerl

Peter Škerl Fotografija: osebni arhiv

Peter Škerl, diplomirani grafični oblikovalec in ilustrator, je prejemnik mnogih nagrad na področju ilustracije doma in v tujini, med drugim tudi prejemnik najvišje slovenske nagrade Hinka Smrekarja za ilustracijo. Slovenske in tuje bralce navdušuje s svojimi realističnimi podobami  preprostimi, pa vendar z globokim pomenom. Riše tudi slikanice, ki so namenjene starejšim, recimo Skodelica kave, ki je bila izbrana za slovensko slikanico leta 2018 (nagrada Kristine Brenkove). Glede na njegov poklic prav nič ne čudi, da v njegovem domovanju ne manjka slikanic – pa vendar se najde tudi veliko knjig za odrasle. In stripov namesto sladoleda …

Hiša slikanic

»Imam veliko zgodovinskih knjig,« pove uvodoma in doda, da ga zelo zanima zgodovina. »Kar nekaj je tudi leposlovnih knjig, precej zajeten kup pa je knjig likovne umetnosti, predvsem umetnosti 20. in 21. stoletja.« Večina knjig v njegovem stanovanju v Dolenjskih Toplicah je v angleščini, nekaj knjig s potovanj pa tudi v španščini in italijanščini.

»Z izjemo Biblije, ki sem jo dobil od mame, in pa manjšim naborom knjig od doma sem vse knjige kupil sam. Vedno sem v galerijah kupoval knjige slikarjev, kar seveda še vedno počnem. V dvajsetih letih sem tako nabral za dobre štiri kvadratne metre knjig o umetnosti in zgodovini. Sicer pa se knjige v mojem stanovanju nahajajo povsod in jih imam dobrih osem tekočih metrov: tiste, ki so vezane na slikarstvo, so v delovni sobi, splošne v dnevni, v zgornjem delu, kjer sta hčeri, so pa v glavnem slikanice in mladinska literatura. V spalnici pa se na nočni omarci vedno nahajata vsaj dve knjigi, ki ju berem. Če mi ne uspe zaspati, so knjige vedno dobro nadomestilo za spanec. Sicer pa imam kar veliko slikanic. Veliko smo jih podarjali in kupovali. Veliko imam tudi knjig iz odpisa – stare slikanice z obrabljenimi platnicami in zanimivo vsebino, ki so zame res pravi zaklad. Že zaradi svoje starosti imajo posebno vrednost, vsaj zame, ki obožujem stare slikanice. Vedno sem jih zbiral, med drugim tudi stare stripe, ki zasedajo velik del knjižne omare. Stripe imam pravzaprav v različnih jezikih – v francoščini, angleščini, italijanščini, pa tudi v srbohrvaščini iz naše nekdanje države. Ko sem bil majhen, sem namreč namesto sladoleda v kiosku kupoval stripe.«

Vonj starih knjig

Pravi, da ima veliko knjig iz tujine. Tako kot mnogi naši sogovorniki, se tudi on srečuje z večno težavo – da je knjig preveč, kovčki pa premajhni: »Zgodilo se je, da je tudi kakšen kos oblačila ostal v tujini, in to le zato, da je nabor knjig prispel domov. Sicer pa danes veliko naročam iz tujine preko spleta, kar je hitro in praktično. V Sloveniji pa se seveda najraje odpravim v knjigarne. Vsakič, ko grem v Ljubljano, se odpravim tudi v knjigarne, da vidim, kaj je novega. Rad zaidem v Konzorcij, pa v knjigarno Sanje na Trubarjevi. Sicer pa so mi nasploh všeč butične knjigarne. V Londonu sem navdušeno pohajkoval po manjših knjigarnah, ki sem jih obiskal na priporočilo prijateljev.«

»Imel sem obdobje, ko sem zbiral glasbene plošče, danes pa je glasba tako zelo dostopna na spletu, da zbiram le še knjige. Pa ne le nove, temveč tudi stare. Všeč mi je vonj rabljenih knjig, vonj po starem. Če ima knjiga posvetilo avtorja, pa še toliko bolje!«

In kaj rad bere Peter Škerl? »Zgodovinske knjige obožujem, kot sem že rekel. V zadnjih letih me je zelo pritegnil srednji vek. Sicer pa rad prebiram tudi kriminalke, biografije, veliko berem tudi po trenutnem navdihu. Velikokrat posegam po mladinski literaturi.«

Stanovanje je dom, če ima knjige in slike

Na vprašanje, kdaj je razvil ljubezen do knjig, branja in predvsem slikanic, odgovori, da že v ranem otroštvu: »Ko sem bil majhen, sem gledal slike. Potem sta mi mama in sestra brali. Vendar pa sem želel knjige listati in brati sam in takrat, ko sem sam to hotel, zato sem se hitro naučil brati.« Pove, da sicer ima rad knjižnice, pa vendar so tudi potuha: »Ljudje potrebujemo knjige tudi doma – in to vsaj en tekoči meter. Knjige, po katerih lahko posežeš vsak dan, vsak trenutek, ko si zaželiš. Takrat, ko to potrebuješ. Mislim, da mora vsak dom imeti knjige in pa slike na zidovih. V Sloveniji pa je odnos do umetnosti, predvsem likovne, nizek, zato je tudi toliko stanovanj brez knjig in slik.«

Je knjiga lepa stvar ali kaj več?

»Velikokrat se zalotim, da knjige ocenjujem po videzu. Pa vendarle se mi zdi, da knjige z dobrim oblikovanjem ne razočarajo, saj se v njih skriva tudi dobro besedilo. Vsekakor pa je videz na prvem mestu in eleganca se mi zdi zanimiva. Prav tako me pritegne tipografija, ki nakazuje, v kakšno smer gre literarno delo.«

Za konec še vprašanje o knjigi na Instagramu – torej o lepih fotografijah knjig: »Vsaka pozornost, ki jo knjigi namenimo, je v redu. Živimo v časih, ko je pomembno, da se knjige ne le piše, temveč o njih tudi govori in objavlja. Estetika pa je dandanes zelo pomembna. Vsekakor v družbenih omrežjih vidim prednosti, predvsem dostopnost in neodvisnost od klasičnih medijev. Všeč mi je, da lahko avtorji stopamo v neposredni stik s svojimi bralci in na svoj način, s svojimi besedami promoviramo svoja dela. Družbena omrežja obstajajo, so realnost – in prav je, da na njih svoje mesto najde tudi knjiga. Zasluži si.«

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.